Proti nasilju na delovnem mestu

Ljubljana - Odbor DZ za delo in komisija za peticije sta na današnji skupni seji predlagala vladi, da v okviru sprememb zakonodaje, še zlasti zakona o delovnih razmerjih, vključi določbe o preprečevanju psihičnega nasilja na delovnem mestu. Sodelujoči v razpravi so večinoma opozorili, da tovrstno nasilje ni sprejemljivo in so potrebni ustrezni ukrepi, ki bi ga preprečili oziroma omejili na najmanjšo možno mero.

Odbor in komisija s sprejetimi sklepi tudi predlagata vladi, da aktivno sodeluje na področju, ki zadeva raziskovanje razširjenosti in preprečevanja psihičnega nasilja na delovnem mestu. Sprejme pa naj tudi potrebne ukrepe za prepoznavanje in preprečevanje tovrstnega nasilja. Vladi predlagata, da ju po enem letu seznani z aktivnostmi na tem področju.

Fikfak: Prepoved psihičnega nasilja bi morali vključiti v zakonodajo

Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak je menila, da bi morali prepoved psihičnega nasilja in obvezo za zagotavljanje pogojev za dostojanstvo pri delu vključiti v zakonodajo. Po podatkih različnih raziskav po Evropi naj bi zaradi psihičnega nasilja v povprečju trpelo okoli deset odstotkov zaposlenih, v nekaterih dejavnostih pa tudi 20 odstotkov in več. Po predvidevanjih naj bi bil takšen delež tudi v Sloveniji, vendar bi bila za ugotovitev dejanskega stanja potrebna nacionalna raziskava.

Med dejanji psihičnega nasilja po ugotovitvah inštituta prevladujejo organizacijski ukrepi, ki vplivajo na posameznikove delovne naloge, poniževanje, napadi na zasebnost, razširjanje govoric in nenehno spreminjanje nalog s ciljem, da bi bil posameznik kaznovan. Takšno nasilje lahko povzroči žrtvam hude zdravstvene težave, tako psihične kot telesne, npr. depresijo, anksiozne motnje, nespečnost, visok krvni tlak, srčno-žilne bolezni in motnje hranjenja.

Dodič Fikfakova je omenila primer podjetja, kjer je direktor trpinčil delavce. Odstotek bolniških staležev se je zelo povečal, delavci pa so začeli obiskovati psihiatra. Z njegovim odhodom se je število bolniških staležev zmanjšalo na normalno raven in obiskov pri psihiatru ni bilo več. Če v kolektivu vlada slabo vzdušje, dobre produktivnosti ne bo, je poudarila predstojnica inštituta.

Cotman: Ženske, zlasti mlajše, so bolj izpostavljene nasilju pri delu

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman je dejala, da že veljavni zakon o delovnih razmerjih vsebuje pravno podlago za preprečevanje nasilja na delovnem mestu. S predvidenimi spremembami zakona pa naj bi vključili prepoved vsakega ravnanja, ki žali dostojanstvo delavcev. Po raziskavah so ženske, zlasti mlajše, bolj izpostavljene nasilju pri delu, področja, ki izstopajo, pa so med drugim izobraževanje, zdravstvo, gostinstvo in turizem. Vzroki so med drugim v slabi organizaciji, je dejala ministrica.

Mesarič: Od vseh treh vej oblasti bi pričakovali večjo angažiranost

Predsednik sindikata mariborske regije KNSS Neodvisnost Milan Mesarič je dejal, da bi od vseh treh vej oblasti pričakovali večjo angažiranost, od inšpekcijskih služb pa, da bodo svoje delo opravljale korektno. Siljenje delavca v službo, čeprav je v bolniškem staležu, ali zaklepanje delavcev v podjetje je očitno nasilje na delovnem mestu, je dejal. Navedel pa je tudi primer, kjer so vsi, ki so se uprli mobbingu, izgubili službo.

Po besedah glavnega republiškega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja bo iz poročila za lansko leto razvidno, da so inšpektorji veliko ukrepali. Vendar pa se težko postavijo na stališče, kdaj gre za mobbing, kdaj pa je neko stanje le posledica npr. premalo zaposlenih. Če inšpektor v nekem podjetju ni našel konkretne kršitve, pa to še ne pomeni, da je podjetje brezhibno, je dejal.

Če v državnem zboru ne bomo oblikovali zakonodaje, ki bi tovrstno nasilje preprečevala, potem so velike besede o pozitivni klimi odveč, je menil Aleš Gulič (LDS). Barbara Žgajner Tavš (SNS) pa je opozorila, da se delavci ne pritožijo, ker jim grozi izguba delovnega mesta in ker pravna sredstva niso učinkovita. Psihično nasilje pa se dogaja na vsakem koraku, tudi v javni upravi in tudi v državnem zboru, je dejala.