»Kaj pa lahko naredijo?« vdanost v usodo domačinov, ki živijo v pričakovanju bodeče žice na njihovi zemlji, razume predsednik KS Dobova Mihael Boranič. Pri tem se je vprašal, kje natančno bodo iz ljubljanskih pisarn ukazali potegniti ograjo. Če bodo sledili katastrski meji, bi jo južno od travnika v Rigoncah, kjer je bilo pred tedni ujetih več tisoč prebežnikov, morali vleči več deset metrov od struge Sotle proti Sloveniji, severno od travnika pa bi policisti morali na drugi strani struge ograjo zakoličiti več deset metrov v ozemlje v smeri Hrvaške. Po regulaciji Sotle na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja sedanje korito reke namreč ne sovpada več s katastrskimi mejami.
O smiselnosti tehničnih
Medtem ko bo dogajanje na meji v prihodnjih dneh, čeprav je Slovenija zapravila več milijonov, morda spet odvisno predvsem od števila prihodov ljudi iz Hrvaške in hitrosti njihovega odhoda v Avstrijo, so začasno izpraznjen begunski center Dobova Livarna včeraj pospešeno nadgrajevali, da bi osebju in prebežnikom omogočili namestitev v bolj humanih in zdravstveno ustreznejših pogojih. Tla so asfaltirali, da bi omogočili lažje čiščenje ob slabem vremenu, nameščali so – z mislijo na daljše postanke tujcev tik pred Dobovo – tudi dodatne tuše. Ob osrednji lokaciji za sprejem prebežnikov v občini bo urejeno tudi postajališče za avtobuse, da ti v prihodnje z obvozi in obračanji ne bi več povzročali nelagodja v bližnjih vaseh. Kapaciteta centra je od 2000 do 2500 oseb, v brežiškem bo po namestitvi dodatnih šotorov na toplem lahko spalo 300 oseb, na registracijo ljudi iz Dobove zdaj prevažajo tudi na Obrežje.
V Dobovo so včeraj do 16. ure sicer pripeljali trije vlaki s 3146 prebežniki. Dan pred tem jih je bilo 5300. V zadnjem tednu so na železniški postaji Dobova povprečno našteli dobrih 4000 beguncev in migrantov na dan, na vrhuncu drugega vala jih je bilo v Posavju hkrati več kot 11.000.