Proti razprodaji skupnega premoženja v zdravstvu

Ljubljana – V Gibanju za ohranitev javnega zdravstva in v sindikatih nasprotujejo razprodaji skupnega premoženja v zdravstvu. Nevarnost, da se to zgodi, vidijo v pripravljenem zakonu ministrice Irme Pavlinič Krebs o negospodarskih javnih službah, na katerem je zasnovan tudi del nadgradnje zdravstva ministra Dorjana Marušiča. Zakon zadeva 1495 javnih zavodov s področja izobraževanja, športa, zdravstva, socialnega varstva, kulture, raziskovanja in drugih. Med drugim določa, da bodo šli zavodi lahko tudi v stečaj. Vsak zavod, ki bi ustvaril več kot 50 odstotkov prihodka na trgu, pa bi se moral preoblikovati v gospodarsko družbo.

Nekateri zavodi s področja javnih služb (nekdanjih družbenih dejavnosti) že zdaj precejšen delež prihodka ustvarijo na trgu. Največ ga imajo zavodi za zdravstveno varstvo – 43 odstotkov, okoli 30 odstotkov nekateri izobraževalni zavodi, skoraj toliko tudi raziskovalni zavodi, lekarne 20, dijaški in študentski domovi 16 odstotkov, višje šole in univerze okoli deset odstotkov, drugi manjše deleže. Novi zakon jih bo pri nastopanju na trgu spodbujal, saj pričakuje od njih zmerni dobiček (namesto sedanjega poslovanja z ničlo). Tako je pričakovati, da se bodo nekateri javni zavodi preoblikovali v gospodarske družbe, s tem pa podlegli razmeram, ki so poznane iz gospodarstva. »To je za nas alarmantno, saj bo pripeljalo do tajkunizacije in privatizacije zdravstva,« je dejala Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kjer takšni nadgradnji zdravstva, ki bi zdravstvenim zavodom omogočila preoblikovanje v gospodarske družbe, ostro nasprotujejo.

Zakon o negospodarskih javnih službah pa predvideva tudi prenos premoženja z občin in države na javne zavode. Temu nasprotujejo v Gibanju za ohranitev javnega zdravstva, saj gre tudi za zdravstvene domove, ki so bili večinoma zgrajeni s samoprispevkom, in bolnišnice. »Zakon bo legaliziral krajo občinskega in državnega premoženja. Če bodo javni zavodi delovali po novem kot podjetja, bi po podobnih poteh, po katerih smo doslej izgubili prej družbeno premoženje, izgubili tudi zdravstvene domove in bolnišnice. Zaradi finančne avtonomije in sprememb upravljanja bi bili podvrženi prodaji in odtujevanju premoženjem, stečajem, likvidacijam in ostalim postopkom, ki veljajo za podjetja, ter spodbujeni h komercializaciji,« opozarjata Marjeta Šibav in Julijana Bizjak Mlakar v imenu 74.000 članov gibanja.

Minister za zdravje Dorjan Marušič je sicer že dejal, da bo zdravstveni zakon prenesel na zavode upravljalske, ne pa tudi lastninskih pravic. Zakon o negospodarskih javnih službah (javna razprava o njem se je iztekla februarja) predvideva, da so lahko področja urejena nekoliko različno.