Prva avtocesta stara štiri desetletja

Postojna, Ljubljana –Zahtevni odsek, dolg 32 kilometrov, so gradili dve leti in pol.

Po 40-letnem napredku v tehnologiji in tehniki se je čas gradnje v veliko primerih skrajšal, so pa tudi drugačni, je na včerajšnjem praznovanju 40. obletnice zgraditve prve slovenske in jugoslovanske avtoceste opozoril minister za infrastrukturo in promet Zvonko Černač. »Ni naključje, da je bila prva avtocestna povezava zgrajena med Vrhniko in Postojno. Ne le takrat, tudi danes so prometni tokovi na tej relaciji še vedno najbolj intenzivni, a so se precej spremenili.« Prepričan je, da je pomanjkljivosti mogoče odpraviti po zgledu predhodnikov, ki so bili s skromnejšimi inženirskim znanjem, izkušnjami in tehniko sposobni umeščati v prostor ter graditi racionalneje in gospodarneje. »Ker so bili v ospredju človek in njegove potrebe, in ne teoretično iskanje nadomestnih habitatov za hrošče, ki so preživeli infrastrukturne posege takrat in jih bodo tudi danes. Nove tehnološke rešitve pa nam omogočajo posege na takšen način, da so varovani tudi interesi okolja.«

Minister je opozoril, da je nedopustno, da imamo v Sloveniji ob vsem znanju, stanju tehnike, logistike in kadrovskih virih večurne avtocestne zastoje zaradi slabo načrtovanih vzdrževalnih del ali slabe koordinacije.

Predsednik uprave Darsa Matjaž Knez je napovedal, da bo prva naloga Darsa za leto 2013 dokončanje dela pirnske avtoceste med Draženci in Gruškovjem, po novi avtocesti skozi predor Markovec naj bi sprostili promet med Koprom in Izolo. Leta 2013 bodo umeščali projekte v okviru tretje razvojne osi, na današnji seji vlade pa sprejeli državni prostorski načrt (DPN) za traso Novo mesto–Malin. Po Černačevi napovedi bo vlada januarja sprejela dopolnjeni sklep o pripravi težavnega DPN za avtocestni odsek Postojna/Divača–Jelšane.

Do osamosvojitve samo 139,3 kilometra štiripasovnic

V Sloveniji so gradnjo štiripasovnic – stara dolenjska magistralka je bila namreč tudi »avtocesta« bratstva in enotnosti – že vse od začetka spremljale politične razprtije. Med gradnjo zdaj štiridesetletnega prvega odseka med Vrhniko in Postojno se je razpletala znamenita cestna afera, po kateri se je moral umakniti takratni predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, ki se je dosledno boril še za podaljšanje odseka od Postojne do Razdrtega ter za štajersko štiripasovnico med Hočami in Levcem, kjer je oblast potem popustila in privolila v gradnjo (pozneje krvave) polovične avtoceste z nastavki za (sedanjo) pravo štiripasovnico.

Leta 1969 je bila investicijska vrednost 32 kilometrov dolgega odseka avtoceste med Vrhniko in Postojno ocenjena na 528 milijonov takratnih novih dinarjev. Po uradnem tečaju Narodne banke Jugoslavije je bilo to 42,24 milijona dolarjev ali 154,6 milijona mark. Podatka, koliko je v resnici stal, ni, po oceni strokovnjakov pa zanesljivo od 20 do 30 odstotkov več, saj je bilo pri gradnji na občutljivem kraškem terenu veliko nepredvidljivih zapletov.

Od leta 1969 do osamosvojitve je bilo zaradi neurejenega financiranja ne najbolj posrečenih projektnih in prostorskih rešitev ter racionalizacij zgrajenih samo 139,3 kilometra štiripasovnih avtocest in 59,1 kilometra dvopasovnih. Dars zdaj upravlja in vzdržuje 606 kilometrov avtocest in hitrih cest, 161 kilometrov priključkov nanje in 27 kilometrov počivališč.