Prva nekdanja komunistična država, ki bo vodila EU

London - Šestmesečno vodenje Evropske unije je velika naloga celo za veliko državo. Za majhno pa pomeni redek soj žarometov ter velik glavobol. V samo letu dni in z manj javnimi uslužbenci, kot jih imajo velike države zgolj na zunanjem ministrstvu, bo Slovenija vodila 4000 srečanj na nižji ravni in osem ministrskih srečanj predsedstva EU. Z dvema milijonoma prebivalcev bo najmanjša in obenem tudi prva nekdanja komunistična država, ki bo vodila EU, v najnovejši izdaji piše britanski tednik The Economist.

K sreči so slovenski uradniki po navedbah The Economista nenavadno učinkoviti za nekdanjo komunistično državo in se že pripravljajo na predsedovanje. Pomagajo jim sedanja predsedujoča Finska ter Nemčija in Portugalska, ki bosta povezavi predsedovali prihodnje leto.

Glavna težava pa ni organizacija, temveč politika. Slovenija si bo prizadevala za širitev EU na druge dele nekdanje Jugoslavije, kot sta Makedonija in sosednja Hrvaška, ni pa jasno, kakšno bo njeno stališče v drugih velikih razpravah med tistimi iz severne in vzhodne Evrope, ki si prizadevajo za odprtje trga, ter bolj intervencionističnimi ekonomijami Srednje in Južne Evrope. Kaže, da Slovenci govorijo kot Estonci in delujejo kot Avstrijci. Premieru Janši ni uspelo izpeljati obljubljene davčne, privatizacijske in drugih reform - ljudje po njegovih besedah tega pač nočejo. Drugi menijo, da njegovo vlado hromi klientelizem, ocenjuje časnik.

Po standardih post komunistične politike je Janša, ciničen nekdanji oporečnik, razred zase; lahko si ga predstavljamo, kako vodi vrh EU. Vendar pa je poleg njega in Lenarčiča le malo talentov. Zunanji minister Dimitrij Rupel je nenavadno okoren za nekoga z dvajsetletnimi diplomatskimi izkušnjami. Na vprašanje, kako bodo ostali ministri vodili 26 kolegov iz EU skozi težavne teme, kot je reforma subvencij v kmetijstvu, diplomati v Ljubljani zavzdihnejo in zavijejo z očmi, še piše The Economist.