Prva skupina beguncev naj bi v Slovenijo prišla konec leta

Ljubljana – Samo julija je meje EU prestopilo več kot 107.500 migrantov. V Sloveniji teh tokov še nismo konkretno občutili, je pa vlada pred dobrim mesecem pripravila načrt v primeru nenadnega porasta prosilcev za azil. Kako bo sprejela 250 beguncev po zavezi EU, pa je za zdaj še precej malo znanega.

Pretresljive podobe nesrečnikov, ki iščejo zatočišče in boljše življenje na stari celini, a se jih vsi otepajo, žal postajajo skoraj vsakdanje na vseh zunanjih mejah EU.

Po nekaterih napovedih bi Slovenija prve begunce iz tako imenovane kvotne selitve lahko sprejela že jeseni, a se to očitno še ne bo zgodilo. Po zavezi, ki jo je naša država dala julija na zasedanju ministrov sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, bo v projektu prerazporeditve poskrbela za 230 prosilcev za azil, ki so zdaj v Italiji in Grčiji, in za trajno preselitev 20 ljudi s statusom begunca, državljanov Sirije, Iraka, Eritreje ali Somalije, ki so v tretjih državah. Na vprašanja, kako bo to potekalo, nismo dobili prav konkretnih odgovorov. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pripravlja načrt za njihovo nastanitev in oskrbo, ko bodo znane vse podrobnosti, bodo javnost seznanili z njimi.

Kdaj naj bi se začele te selitve? »Da bi lahko dogovor, ki ga je svet ministrov za pravosodje in notranje zadeve sprejel julija, zaživel v praksi, mora svoje mnenje dati še evropski parlament, kar pričakujemo, da se bo zgodilo na septembrskem plenarnem zasedanju. Nato je treba odločitev še formalno potrditi. Če bodo zadeve potekale po predvidevanjih, lahko pričakujemo, da bodo osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, k nam začele prihajati konec leta. Prihajale bodo postopoma – v okviru prerazporeditve 20 na dva meseca, v okviru preselitve deset na leto,« so nam odgovorili na MNZ.

Mladoletniki, družine, ženske

Zadnje dni precej odmevajo zahteve nekaterih držav, denimo Slovaške, da bi vrata odprla le beguncem krščanske veroizpovedi, muslimanom pa ne, češ da bi se težko integrirali v družbo. Ali namerava tudi Slovenija postavljati pogoje v tem smislu? »Glede izbora oseb že sklep sveta EU določa nekatere kriterije. Seveda pa bo konkreten izbor odvisen od vsake države članice. Osredotočili se bomo na najbolj ranljive kategorije (mladoletniki brez spremstva, družine, samske ženske ...). Pri izboru bomo poskušali upoštevati tudi druge okoliščine, ki olajšujejo vključevanje določenih oseb v slovensko družbo. Upoštevati moramo tudi objektivne okoliščine glede vodenja samih postopkov, katere prevajalce imamo na voljo v Sloveniji in podobno,« pravijo na MNZ. Tudi na vprašanje, kako bo potekalo varnostno preverjanje, je bil odgovor precej splošen – da je bil dosežen dogovor, da ima država pravico do varnostnega preverjanja (kar bodo počele pristojne službe, niso pa povedali, katere) preseljene osebe in možnost njene zavrnitve.

Preventivni akcijski načrt

Neodvisno od tega dogovora za prerazporeditev bremen med evropskimi državami je vlada julija sprejela kontingentni načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito. V Sloveniji je sicer v prvem četrtletju letos za azil zaprosilo 55 ljudi, kar je celo tretjina manj kakor v istem obdobju lani, a se ta »izolacija« od dogajanja v sosednjih državah – Italija, Avstrija in Madžarska so med najbolj obremenjenimi z begunsko problematiko – lahko kaj hitro spremeni. Število prosilcev za azil v EU narašča od leta 2006, ko je prošnje vložilo 200.000 ljudi. Leta 2011 je bilo prošenj 300.000, lani je število preseglo 600.000. Letos je samo od januarja do marca za mednarodno zaščito v eni od držav EU zaprosilo 185.000 ljudi. Ob takšnem trendu pristojni predvidevajo, da jih bo do konca leta več kot 740.000.

»Kontingentni načrt je preventivni akcijski načrt države, kako se odzvati v primeru povečanega in nenadnega porasta – spontanega prihoda – prosilcev za mednarodno zaščito v Slovenijo. Večina članic EU je že pripravila takšen načrt ali pa je v fazi njegove priprave. Kontingentni načrt se ne navezuje na tako imenovani sprejem beguncev po kvotah,« so povedali na MNZ.

Možen pritisk sekundarnih migracij

»Čez mejo s Hrvaško je v Slovenijo mogoč postopen prihod večjega števila prosilcev, ki potujejo po kopenskih poteh čez balkanske države, še posebej če bo absorpcijska sposobnost najbolj izpostavljenih držav, predvsem Italije, Grčije, Bolgarije, Madžarske in Romunije, izčrpana. Takrat bo Slovenija bolj obremenjena s tako imenovanim pritiskom sekundarnih migracij znotraj EU, ki bo nenadzorovan. Namera Madžarske o gradnji zidu na meji s Srbijo (95 odstotkov prosilcev na Madžarsko vstopi čez mejo s Srbijo) bi lahko hitro imela za posledico preusmeritev migracijskih poti čez Hrvaško v Slovenijo,« so pojasnili na MNZ.

V načrtu so dogovorjeni scenariji in cilji, opredeljeni ukrepi in organi ter vzpostavljeni sistemi možnega odzivanja na novo izredno situacijo, kakršna bi lahko nastala ob nenadnem povečanju prihoda prosilcev.

Je pa evropska komisija (EK) julija Sloveniji v okviru sklada za notranjo varnost (ISF) odobrila več kot 31 milijonov evrov za upravljanje zunanjih meja in skupne vizumske politike, še skoraj deset milijonov pa za ukrepe s področja policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti težjim oblikam čezmejnega kriminala, pa tudi krizno upravljanje in varovanje kritične infrastrukture. Že marca pa je EK potrdila nacionalni program v okviru sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) v višini 14,7 milijona evrov. Program bo podpiral ukrepe, povezane z azilom, zakonitim priseljevanjem in vključevanjem državljanov tretjih držav ter projekte vračanja.