Prva vetrnica v državi se bo zavrtela oktobra

Gradnja v Dolenji vasi se nadaljuje. Vetrnica bo lahko z elektriko oskrbela 1100 gospodinjstev.

Objavljeno
28. avgust 2012 21.13
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dolenja vas – Predvidoma v začetku prihodnjega tedna bo podjetje Enercon, dobavitelj in montažer opreme, sestavil prvo vetrnico za proizvodnjo elektrike pri nas. Konvoj 19 vozil s sestavnimi deli žerjava je že na poti v Dolenjo vas.

»Vetrnice bo z avtoceste na Čebulovici moč opazovati točno eno minuto,« je pred desetimi leti svoj načrt napovedoval Anton Korošec, direktor družbe Alpe Adria Energija, Družba za proizvodnjo elektrike Maribor. S temi besedami je avtorici tega besedila takrat pojasnjeval, da vetrnice ne bodo povzročale vizualnega onesnaženja, saj ne bodo stale na izpostavljenem grebenu, pač pa nižje od okoliških vrhov. In tako bodo od ponedeljka naprej potniki v avtomobilih na poti proti morju eno minuto lahko opazovali, kako bodo delavci nemškega Enercona s pomočjo ogromnega žerjava, ki ga bodo sestavili v teh dneh, sestavljali trup vetrnice. Stolp te vetrne elektrarne, moči 2,3 megavata (zaradi omejitev Elektra Primorske ne more biti večja), bo visok 94 metrov, nanj bodo pripeli trilistno eliso z 71 metri premera.

Vetrnice niso sporne za nikogar

Vetrnice na Griškem polju pri Dolenji vasi niso nikoli povzočale konflikta. Za investitorja so sprejemljive zaradi ugodnih vetrov, za agrarno skupnost Dolenja vas zaradi dodatnega zaslužka, za naravovarstvenike pa zato, ker ne bodo imele negativnih posledic za naravo. Kljub temu se tudi ta zgodba vleče že enajsto leto, glavne ovire pa so bile predvsem birokratske. Gradnja je novembra 2010, dva tedna pred končanjem stolpa, obstala zaradi anonimne prijave na protikorupcijsko komisijo. Anonimnežu je pritrdila tudi država, namreč agrarna skupnost za potrebno spremembo gradbenega dovoljenja zaradi menjave tipa vetrnic ni zbrala vseh 61 podpisov članov, temveč tri manj, in je zato razveljavila dovoljenje. Z mukotrpnim iskanjem članov in dedičev doma in v tujini je bilo tudi to delo lani opravljeno, škoda zaradi zaustavitve gradnje, odhoda žerjava in izpada dohodka pa bo po oceni Antona Korošca naložbo, najprej vredno 3,1 milijona evrov, podražila na najmanj 3,6 milijona evrov. Ker je po tožbi upravno sodišče razsodilo v korist investitorja, bo ta od države zahteval povračilo.

Anton Korošec je po pridobitvi spremenjenega gradbenega dovoljenja konec decembra lani napovedal začetek postavljanja prve vetrnice aprila, a je žerjav na voljo šele zdaj, izvajalec del pa si je moral ponovno pridobiti vsa dovoljenja za prevoz strojev in delo monterjev – tujcev. Delavci domačega gradbenega podjetja že pripravljajo gradbišče in vkop 1,5 kilometra 20-kilovoltnega kabla.

Vetrnica bo v enem letu proizvedla 4,5 milijona kilovatnih ur električne energije oziroma energijo, ki jo ob povprečni rabi v letu dni porabi 1100 gospodinjstev. »Če bi to energijo morali proizvesti iz nafte, bi potrebovali približno 1,1 milijona litrov nafte, kar bi povzročilo približno 2,2 kubična metra ogljikovega dioksida,« je na označevalno tablo gradbišča napisal investitor.