Ljubljana - Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so predlogi za krčenje obstoječih pravic pri nadomestilih za čas bolniške odsotnosti z dela nesprejemljivi. Varčevanje na račun eksistence, socialnega življenja ljudi, ki so že tako prizadeti, ni prava pot varčevanja, je danes na novinarski konferenci poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Kot je pojasnil, se v ZSSS odzivajo predvsem na dva predloga, ki sta se pojavila v zadnjem času. Na eni strani gre za predlog, da bi najdaljšo bolniško odsotnost, ko se še prejema nadomestilo, omejili na čas največ enega leta, po drugi strani za predlog, da zaposleni za prve tri dni bolniške odsotnosti ne bi prejeli nikakršnega nadomestila.
Semolič je pri tem pojasnil, da gredo nadomestila do 30 dni bolniške odsotnosti v breme delodajalcev, za tem pa v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Oba predloga pa sta po njegovih besedah za ZSSS "izrecno nesprejemljiva".
Izvršna sekretarka v ZSSS, ki je tudi predsednica upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Lučka Böhm, je tako napovedala, da bodo predlogu za krčenje pravice do nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela sindikalni predstavniki na seji skupščine zavoda, ki bo 11. februarja, nasprotovali.
Kot je pojasnila, je upravni odbor za sejo skupščine ZZZS pripravil predlog ukrepov, s katerimi naj bi poskušali preprečiti primanjkljaj v zdravstveni blagajni. Predlog je po njenih besedah večinoma dober, a v enem delu z njim ne more soglašati.
Gre za predlog, da bi skupščina zavoda ministra za zdravje pozvala, naj začne postopek za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z več cilji; črtanja pravice do pogrebnin, posmrtnin in potnih stroškov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja; uvedbe sistema primerljivih zdravil ter krčenja pravice do nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela. Po njenih besedah gre predvsem za predloge delodajalcev, ki želijo tovrstne pozive na ministra za zdravje nasloviti tudi prek skupščine ZZZS.
Sindikalni predstavniki, ki v skupščini zastopajo interese delavcev, bodo storili vse, da tak predlog na skupščini ne bo sprejet, je napovedala Böhmova, ki pravi, da takšno ni le stališče ZSSS, ampak tudi drugih sindikalnih konfederacij, s predstavniki katerih je v zadnjih dneh govorila.
Böhmova ob tem ugotavlja, da bi znižanje nadomestil za zdravstveno blagajno imelo "popolnoma nepomemben finančni učinek" - štiri milijone evrov oziroma dva promila sredstev, ki jih letno obrača zdravstvena blagajna. Za bolnike pa "bo ta učinek izredno boleč", je dodala.
"Upam, da bo minister razumel sporočilo sindikatov," je dejal Semolič. "Če bodo sprejeti ti do delavstva neprijazni predlogi, bomo naredili marsikaj, da bi to preprečili," je napovedal. Ob tem je spomnil tudi na nasprotovanja sindikatov v času ministra Andreja Bručana.
Prav v krizi, ko je načeta osnovna eksistenca mnogih, je po Semoličevih besedah pomembno ohranjanje stebrov socialne države. Dolgotrajne bolniške odsotnosti so po njegovih besedah pogosto posledica tudi slabosti v zdravstvenem sistemu, čakalnih dob. Same bolniške odsotnosti pa so pogosto posledica tudi slabih pogojev dela.
Če delavec prve tri dni bolniške odsotnosti ne bi prejel nobenega nadomestila, "bi sistem dobesedno silil ljudi, da delajo bolni," je še opozoril predsednik ZSSS. Pri tem so po njegovih besedah najbolj ranljiva skupina zaposleni za določen čas, ki že sedaj večkrat pridejo na delo kljub bolezni, s povišano temperaturo. S tem pa se, je opozoril, povečuje tveganje, da bodo zboleli za kakšno hujšo boleznijo.
Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da bo minister Borut Miklavčič stališča ministrstva glede ukrepov, ki jih predlaga upravni odbor ZZZS, predstavil na sami skupščini ZZZS. Dodajajo, da je skupščina ZZZS samostojen organ, v katerem so tako delodajalci, kot tudi delojemalci. Zastopniki delojemalcev so sindikati. Dileme morajo razrešiti na skupščini.
Semolič: Varčevanje na račun ljudi je nehumano
Koliko bo privarčevanega z znižanjem bolniških nadomestil?