Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes bo znan odziv generalnega državnega tožilca Draga Škete glede problematike dostopa do kazenskih ovadb po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Javno razkritje vsebine kazenskih ovadb v postopku zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića (za zdaj je zoper njega sproženih sedem postopkov), ki jih vodi specializirano državno tožilstvo, je namreč sprožilo vrsto vprašanj.
Tako povsem konkretnih kot tudi sistemskih. Odgovore nanje želi tudi pravosodni minister Goran Klemenčič, ki se je v okviru svojih upravnih in nadzornih pooblastil obrnil na vrhovno državno tožilstvo. Razkritje kazenskih ovadb zoper Jankovića, ki ga je dovolila okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar, ki vodi kazenski pregon zoper ljubljanskega župana, je bilo precedens v dosedanjem ravnanju tožilstva. Po naših neuradnih informacijah naj bi namreč tožilstvo doslej samo še v enem od postopkov odstopilo od dosedanje prakse, po kateri so kazenske ovadbe, kot del bolj ali manj tajnega predkazenskega postopka, za javnost nedostopne. Nedostopne zato, ker bi lahko vplivale na njegov nadaljnji potek in ker so v njih občutljivi osebni podatki. Ne samo tisti, ki zadevajo domnevnega osumljenca, ampak tudi tisti, ki se nanašajo na oškodovanca.
Varovanje legitimnih pravic
Zakaj je torej tožilstvo tokrat odstopilo od običajnega ravnanja, je nekaj, kar zanima tudi pravosodnega ministra. Dosedanja tako policijska kot tožilska praksa je bila, da je treba pravice, ki jih daje zakon o dostopu do informacij javnega značaja v primeru kazenskih ovadb, obravnavati zelo restriktivno.
Tudi zato so v zakonu, kot pojasnjuje informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, naštete izjeme, ki varujejo legitimne pravice vseh z zakonom zavezanih organov, da dostop do zahtevanih informacij zavrnejo. »Na prvi stopnji je torej dolžnost vsakega organa, da v vsakem primeru posebej ugotavlja, ali so podani razlogi za zavrnitev dostopa, informacijski pooblaščenec pa kot pritožbeni organ presoja, ali je bila odločitev o »uporabi« izjeme organa na prvi stopnji pravilna. Vezan pa je seveda na navedbe v prvostopenjski odločbi in pritožbi,« pravi informacijska pooblaščenka.
Ali je torej prav, da o razkritju kazenskih ovadb samostojno odloča tožilec, ki se s primerom ukvarja, je dilema, na katero naj bi v prihodnje odgovoril prvi človek tožilstva. Po naših informacijah naj bi se Drago Šketa nagibal k temu, da je treba to vprašanje sistemsko urediti, saj gre za preveč občutljive zadeve, da bi bile lahko prepuščene presoji posameznikov.
Na potezi višje sodišče
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so nam potrdili, da pritožba tožilke Blanke Žgajnar zoper odločitev preiskovalne sodnice Mojce Kocjančič o uničenju prisluhov, ki so bili v zadevi farmacevtka pridobljeni s prisluškovanjem, zaradi domnevne zamude roka za vložitev zahteve za sodno preiskavo, še ni bila posredovana ljubljanskemu višjemu sodišču, da o njej odloči. Bo pa v kratkem, saj se iztekajo procesni roki, v katerih imajo tudi nasprotne stranke možnost predstaviti svoja mnenja do pritožbe tožilke.
