Prvi dan po beguncih – dan za čiščenje

Rigonce – »Upam, da čim prej razkužijo pred hišo, da bom končno odprla okno,« je danes opoldne, ko so bili razkuževalci slovenske vojske pri prvem sosedu zloglasnega travnika v Rigoncah, dejala Nevenka Les, doma še hišo dlje od epicentra neznosnega smrada.

Deveti dan po ponedeljkovem 19. oktobru, ko je sredi sivega deževnega dne 170 vaščanov Rigonc v vasi šokirano zagledalo 1300 nenapovedanih beguncev, je bil prvi dan brez tisočih pribežnikov na njihovem travniku. Po torkovem opoldanskem vlaku s 1370 tujci, ki so kot zadnji od hrvaške postaje Sutla čez hrvaški most pripešačili v Slovenijo, v vasi namreč ni bilo niti enega novega pribežnika več.

Toda dan v vasici še zdaleč ni bil miren. Policijska, gasilska, reševalna, vojaška, komunalna in novinarska vozila so ljudem ves čas kratili že skoraj pozabljeno dobrino – mir.

»A če ne drugega, smo se po noči na nedeljo, ko so begunci do kapelice na poti do Dobove namesto skozi vas začeli hoditi po poljski poti, vsaj malo psihično spočili,« nam je vsaj delno vrnitev v normalnost opisala Marija Cvetkovič.

Do popolne normalizacije bo treba območje počistiti in razkužiti. Prostovoljci Adre in predvsem dobri ljudje iz tujine so delo na travniku začeli že v današnjih dopoldanskih urah. Že sto metrov stran od njih so jim ljudje, ko je veter potegnil proti njim, obračali hrbte. Smrdljivo. Zadušljivo. Kot nalašč za epidemijo nalezljivih bolezni.

Komunala Brežice je bila zaradi pomanjkanja rezervnega kadra in vozil zadolžena le za odvoz zbranih smeti in še uporabne materialne pomoči beguncem, nam je dejal Darko Ferlan: »Naši ljudje so v teh dneh zelo obremenjeni. Delo smo opravljali zunaj delovnika, tudi do polnoči. Če ponavadi v občini naberemo 70 do 80 ton odpadkov na teden, smo jih zdaj še dodatnih 105. Na dve ali več voženj smo vsaj podvojili tudi dnevne prevoze od našega zbirališča na Borštu do odlagališča Cerod.«

Komunalni delavci so imeli veliko dela tudi z odejami: »Poglejte, zgolj tu na policijskih ograjah, postavljenih okoli travnika, jih je že zloženih vsaj tisoč. Vozimo jih na Borštu, od koder bodo odpeljane na razkuževanje in pranje.«

»Dobra deka, že deset jih imam doma,« smo že v petek ob begunskem centru Dobova Beti slišali domačina, ki je svojo najdbo na kolesu potiskal proti domu: »Za konje bo super.«

Danes se je v Rigoncah našlo še nekaj podobno iznajdljivih. Stanko Vučajnk je tako ob pogledu na policiste mahal v daljavo proti onesnaženi poljski poti, kjer so še pred kratkim hodili begunci: »Poglejte ju. Ves čas sta tu, ta Roma. Pravijo, da med smetmi iščeta denar, neuporabljene konzerve … Težava je, da raztrgata vreče z že pobranimi smetmi in brskata po njih.«

Prošnja policistke je poskrbela za začasen odmik dveh Romov, a pomaknila sta se le kakšen kilometer in pol naprej po poti. Nesnaga se od travnika v Rigoncah do Brežic – močno je bilo onesnaženo tudi območje Loč in Mosteca – razteza osem kilometrov daleč.