Prvi del selitve uspešen, bolniki še v konjušnici

Nekatere ambulante in dnevna kirurška dejavnost so danes že začeli z delovanjem v stavbi E Onkološkega inštituta, je potrdil generalni direktor te ustanove Zvonimir Rudolf.

Objavljeno
26. marec 2007 16.21
Onkološki inštitut Ljubljana
Ljubljana – Nekatere ambulante in dnevna kirurška dejavnost so danes že začeli z delovanjem v stavbi E Onkološkega inštituta, je danes potrdil generalni direktor te ustanove Zvonimir Rudolf. To je prvi del selitve v novogradnjo onkološkega inštituta, v katero pa bolniki, ki jih med drugim še vedno zdravijo v prostorih nekdanje avstroogrske konjušnice, za zdaj še niso vključeni. Tako se počasi uresničuje vsaj ena od zahtev onkoloških bolnikov, ki so jih ti sredi marca naslovili na predsednika vlade Janeza Janšo, ministra za zdravje Andreja Bručana in generalnega direktorja Onkološkega inštituta Rudolfa.

V prvem selitvenem paketu sta bila oddelek za radiologijo in mala operacijska, ki je do nedavnega še delovala v nekdanji konjušnici, zdaj pa je to zaradi zadnje poplave povsem nemogoče, po strokovni in varnostni plati pa tudi nedopustno. Preselitev v prostore, kjer izvajajo ambulantno diagnostiko oziroma ambulantne posege, je za zdaj vezana še na staro opremo, kajti dobava nove bo po vmesnih revizijah lahko šele nekje do konca pomladi.

Ob napovedi selitve sta tako strokovni direktor prof. dr. Hotimir Lešničar kot generalni direktor prof. dr. Zvonimir Rudolf konec minulega tedna zagotovila, da je odveč vsakršna skrb zaradi ogroženosti z legionelo, ki so jo sicer odkrili v vseh stavbah onkologije. »Nobeden izmed bolnikov na onkologiji še ni zbolel zaradi legionele,« poudarja Lešničar, ki omenjeni problem (»lani je bilo 33 okužb z legionelo, nobena se ni zgodila v bolnišnici«) razume kot zaplet interne narave, v novogradnji kot problem projekta in njegove izvedbe, nenazadnje pa tudi kot problem dolgoročne strategije v zdravstveni sferi.

Pri nas ni določeno, kolikšna prisotnost legionele v vodovodnem omrežju bolnišnice predstavlja še sprejemljivo tveganje – čeprav bi morala biti tovrstna ogroženost nična prav pri imunsko prizadetih bolnikih, med katere zagotovo sodijo oboleli na inštitutu, ki hodijo na kemoterapijo. Sicer pa je prof. Lešničar na zadnji seji sveta zavoda OI povedal, da sploh nimajo higienika (imajo sicer zaposlenega enega higienika na področju zdravstvene nege, vendar ta sam skrbi za 250 bolnišničnih postelj), ki bi ga nujno potrebovali.

V prihodnjih dneh naj bi se poleg ambulantne kirurške dejavnosti v novogradnjo preselila tudi ambulanta za terapijo bolečine in oddelek brahiterapije. A pri slednjem se še vedno zastavlja kopica vprašanj. Na tem oddelku, ki je zaprtega tipa, namreč še vedno niso vgrajeni dozimetrični sistemi in drugi varnostni mehanizmi.

Več o tem v ponedeljkovem tiskanem Delu