Tiskane izdaje
»Huda vročina bo trajala do srede oziroma četrtka. Še vedno obstaja možnost krajevnih vročinskih neviht, pojavljale se bodo predvsem popoldne, sicer pa bo vreme sočno,« je dejal dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Luka Ravnik.
Več neviht bo najverjetneje v četrtek popoldne, od petka in za konec tedna pa napovedi kažejo na bolj spremenljivo vreme, tudi možnosti za lokalne nevihte bodo nekoliko večje, je dodal Ravnik.
Arso opozarja: predvsem po nižinah Primorske bo danes in v prihodnjih dneh velika toplotna obremenitev.
Letos poleti daljšega vročega obdobja še nismo imeli in kriterij za vročinski val še nikjer ni bil izpolnjen. Najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji (do minulega konca tedna) še ni presegla 33 stopinj Celzija, se pa je nekajkrat povzpela na več kot 30 stopinj Celzija. Lahko bi rekli, da so temperature času primerne, pravijo vremenoslovci.
Možno je, da bo vrhunec vročine, kot je to razmeroma pogosto, nastopil avgusta. Tako je bilo, denimo, lani, v letih 2011 in 2013 in tudi v rekordno vročem poletju 2003.
Veslača s psom na poletni Ljubljanici FOTO: Jure Eržen/Delo
Opozorila niso nikoli odveč
Nekaj nasvetov, kako ravnati ob vročini, ne bo odveč, saj se vsako leto v bolnišnici zaradi posledic izpostavljenosti visokim temperaturam znajde kar nekaj ljudi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) tako opozarjajo, da lahko vročina povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.
Vročina najbolj prizadene otroke in starejše, precej ogroženi so tudi bolnik z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja, opozarjajo na NIJZ.
Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa: kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti, vročinsko kap.
Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, zmanjšamo izpostavljenost vročini: se umaknemo v senco ali hladnejše prostore, omejimo fizično aktivnost na prostem na jutranje in večerne ure. Pomaga tudi, da uživamo lahko hrano in v manjših obrokih. Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil, zadostnim pitjem tekočin.
Ker se pogosto zgodi, da starši otroke pustijo v zaklenjenem avtomobilu, v katerem se lahko temperature dvignejo tudi na več kot 50 stopinj Celzija, na NIJZ opozarjajo, naj tega nikar ne počnejo. V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor).
V primeru vročinske kapi pa takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega pa ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo, pravijo na NIJZ.
Ob 50 stopinjah Celzija se zdi naših 36 precej znosnih
Zgolj kot zanimivost: če se vam zdi, da so temperature pri nas visoke, kaj bi šele dejali za sever Afrike. V Alžiriji so dosegle okrog 50 stopinj Celzija, ponoči se je sicer nekoliko »shladilo«, če je povprečni temperaturi okrog 40 stopinj Celzija sploh mogoče tako reči.
Ali pa boste morda sočustvovali s pripadniki Slovenske vojske, natančneje 2. kontingentom, ki se na severu Iraka pri 50 stopinjah v popolni bojni opremi uri na misiji.
