Prvi oropanci so pogledali v sefe

Ljubljana – V ponedeljek okrog 13. ure so bili na prizorišču najodmevnejšega ropa v zgodovini samostojne Slovenije le policisti, novinarji in radovedneži. Prvi najemniki izropanih sefov SKB banke, ki so se vse prej kot razveselili prežečih televizijskih kamer, so prišli v »klet« na Slovenski cesti šele proti koncu popoldneva. Iz banke pa so v ponedeljek sporočili, da večina najemnikov, ki je imela srečo, »začasno in do nadaljnjega« ne bo imela dostopa do svojih nepoškodovanih sefov.

»Obisk poteka po načrtu,« je na vprašanje, ali so si oropane sefe ogledali vsi vnaprej napovedani oškodovanci, odgovorila predstavnica za odnose z javnostmi pri SKB banki Jelka Novak Katona. Izvedeli smo, da je imel vsak oškodovanec na voljo najmanj pol ure za pregled vsebine sefa v navzočnosti notarja, ki ga bo plačala banka, in bančnega uslužbenca. Številni oškodovanci si bodo sefe ogledovali posamično, sef si bo lahko ogledal le najemnik osebno oziroma njegov pooblaščenec, oba seveda po predložitvi osebnega dokumenta. Najemniki bodo lahko prijavili pooblaščenca bodisi na vnaprej pripravljenem obrazcu, ki ga bodo morali podpisati v navzočnosti bančnega uslužbenca, bodisi z notarsko overjenim pooblastilom.

Najprej pohištvo, nato ogledi

Že več ur pred prihodom prvih oškodovanih strank so na Slovenski cesti 56, nedaleč od bančnih sefov, stali policisti. Še pred poldnevom so se v prostorih s sefi zvrstili notarki in medicinski tehnik, v trezor so vstopali tudi uslužbenci in predstavniki SKB banke. Med zbranimi novinarji je završalo vsakič, ko je kdo stopal po stopnicah na Bavarskem dvoru, pa čeprav so v sefe pripeljali samo kos pohištva. »Urejajo prostor, postavili so mizo in stole,« je povedal varnostnik Rivala. Na oškodovane stranke, ki so jih o uri prihoda obveščali po telefonu, so bili pripravljeni.

»Pravkar sem se vrnil s počitnic, prišel sem le po informacije, nisem se še dogovoril za ogled sefa,« je dejal Ljubljančan Vukašin Ljutovac in odhitel po stopnicah. Antonija Muhič nam je povedala: »Niso me še poklicali, čeprav sem stranka. Ravnokar sem šla mimo. Hčerka me je pred dnevi po telefonu obvestila, da so vlomili v sefe.« V zadnjih dveh letih so jo že večkrat okradli, je povedala. V sefu je hranila pogodbe nepremičnin, vendar bo tiste, s starejšim datumom, težko dokazati. »Med prihodom v sef se nisem nikoli počutila varno, za shranjene dokumente pa me ni skrbelo. Nisem pa pričakovala, da jih bodo obiskali roparji,« je dodala. Kako je z njenim sefom, bo ugotovila, ko jo bodo povabili na ogled.

Nekaj po 14. uri se je k sefom verjetno napotila prva stranka. Spremljal jo je varnostnik. Na nagovore novinarjev se ni odzivala, šele ko je vstopila, je varnostnik potrdil, da je bila oškodovana. V naslednji uri jih je prišlo še nekaj, najverjetneje trije. Do sefov so se prebili brez besed in z varnostnikom. Približno dvajset minut zatem so prostor zapustili – molče.

SKB sefov »do nadaljnjega« ne oddaja

Iz SKB banke so sporočili, da bodo morali najemniki sefov bančnemu uslužbencu pred ogledom izročiti lastnoročno podpisan seznam in kar najbolj podroben opis stvari, ki naj bi bile zadnji dan oktobra v njihovem sefu. Imetniki bodo lahko razpolagali s predmeti, za katere bo nesporno ugotovljeno, da so bili v njihovem sefu pred oboroženim ropom, in ki bodo dovolj podrobno opisani, praviloma potem, ko bo opravljen pregled vsebine vseh sefov, v katere so vlomili ali poskušali vlomiti, so razložili v banki. Vsebino vlomljenega sefa bodo vložili v nov, ločen sef na istem naslovu. Iz sporočila za javnost se je dalo razbrati, da banka še ni obvestila vseh imetnikov oropanih sefov o uri in dnevu pregleda.

Čeprav je SKB pozno popoldne na svoji spletni strani še vedno ponujala najem vselej dostopnih elektronskih sefov na Slovenski cesti, je že nekaj ur prej sporočila, da sefa na tem naslovu »do nadaljnjega« ni mogoče najeti. Tudi velika večina najemnikov, katerih sefe so nepridipravi pustili pri miru, začasno ne more uporabljati svojih sefov. Kako dolgo še ne? »Zdaj imajo prednost imetniki poškodovanih sefov, ki si bodo sefe ogledalovali približno dva do tri tedne,« so pojasnili v banki..

Pogorevc: Rop so izpeljali poznavalci

Kot je za današnjo številko tednika Mladina ocenil nekdanji generalni direktor policije in pomočnik direktorja Mobitela za varnost in varovanje objektov Marko Pogorevc , preprostost ropa v SKB banki kaže, da so ga izpeljali ljudje, ki so zelo dobro poznali razmere, bodisi da so kdaj delali v banki, morda so jo kdaj celo varovali ali pa so bili v povezavi s temi ljudmi.

Očitno s tehničnim varovanjem nekaj ni bilo v redu, meni Pogorevc. Protipožarni detektorji bi morali po njegovem zaznati dim in toploto, če so storilci pri vlamljanju res varili. Objekta pa nihče ni varoval od zunaj; ko ni zunanjega nadzora nad izvajanjem varovanja, se je že zgodilo, da so pri ropih sodelovali celo varnostniki sami, opozarja Pogorevc.

Varovanje se ne prepušča le varnostnikom v izmenah, temveč mora biti za to razdelan celoten sistem nadzora in logistične podpore. V tej fazi so zato osumljenci najverjetneje vsi od uslužbencev do komitentov, pravi nekdanji generalni direktor policije. Po njegovem mnenju bi moral biti varnostni nadzor sefov izenačen s tistim, ki ga ima državna zakladnica.

Potreben tudi nadzor nad vsebino sefov

Opozarja, da se pojavlja tudi vprašanje, ali je imela banka nadzor nad tem, kaj se vnaša v sefe, saj v sefih ne sme biti na primer radioaktivnih snovi, bioloških strupov in podobnega. Če bodo mednarodne organizirane kriminalne združbe ugotovile, da so slovenske banke zlata jama za začasno arhiviranje takšnih snovi, Pogorevca skrbi, kaj bo z našo varnostjo.

Po njegovem mnenju je banka posebej nepremišljeno ravnala z javno objavo številk sefov, v katere je bilo vlomljeno. Vedno je lahko nekaj odstotkov ljudi, ki bodo lažno navedli, kaj so hranili v sefih, je opozoril Pogorevc. Omenil je, da je ob podobnem primeru v tujini banka pozvala vse najemnike sefov, da ji prijavijo vsebino sefov, ob tem pa opozorila, da je bilo v nekaj sefov vlomljeno.

V zvezi s krizo v policiji, ko so predstavniki zakona vpleteni v kriminalna dejanja, pa Pogorevc meni, da bi morali policistom povečati plače. Tako bi omogočili tudi bolj kakovostno kadrovanje in bolj zavzeto delo, s tem pa tudi boljše varnostne razmere.

Več v torkovi tiskani izdaji Dela