Prvi poskus zbliževanja izvršne in sodne oblasti

Minister za javno upravo Gregor Virant in predstavniki pravosodja ter njihovih stanovskih združenj so se sestali na prvem usklajevalnem sestanku glede sprememb in dopolnitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Objavljeno
22. februar 2007 23.00
Predstavniki pravosodnih oblasti na sestanku pri Gregorju Virantu
Ljubljana - Minister za javno upravo Gregor Virant je po prvem usklajevanju s predstavniki pravosodnih oblasti in njihovih stanovskih združenj glede predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju dejal, da so glede delovne uspešnosti "prišli kar skupaj". Napovedal pa je še, da se bodo v roku 14 dni ponovno sestali in na podlagi konkretnih predlogov, ki jih bo predlagalo sodstvo, nadaljevali s pogajanji.

"Glede delovne uspešnosti smo danes prišli kar skupaj in na sodni strani ni več nekih problemov, saj se od vsega začetka strinjamo, da pri tem ne gre za kvantitativno uspešnost dela sodnikov, ampak za kvaliteto dela," je povedal Virant. Dejal je še, da vlada vztraja pri tem, da mora biti del sodnikove plače odvisen od delovnih rezultatov ter da mora imeti predsednik sodišča kot manager v rokah moč, da nagrajuje boljše sodnike.

Virant je še dejal, da je reforma sodniških plač za vlado še vedno del enovite plačne reforme, zato ima vsak premik, ki se zgodi v tem segmentu, velik vpliv na pogajanja s sindikati in ima tako lahko vsaka poteza velike finančne posledice tudi pri pogajanju s sindikati javnega sektorja. " Dodaten denar ali povečanje mase sodniških plač se mora kanalizirati v plačevanje uspešnejših sodnikov, ne pa v neko generalno linearno povečevanje sodniških plač," je prepričan Virant.

Minister Virant je prepričan tudi, da stimulativni del plače predstavlja neko tveganje, če ga uprava ne bo znala pravilno uporabiti. "S tem hočemo spodbuditi razvoj managementa v pravosodju, saj smo prepričani, da je to tisto, kar bo iz naše sodne oblasti naredilo servis za posameznike in podjetja."

Virant ni komentiral, ker so predstavniki tožilcev zapustili pogajanja, je pa dogodek označil za zelo neprijetnega in izrazil upanje, da to ne bo pripeljalo do spora oziroma razdora med sodniki in tožilci. Dodal je še, da je glede na današnji dogodek očitno, da bodo usklajevanja odslej ločena, vendar bo vlada pri pogajanjih vsem skupinam v pravosodju zagotovila enak status. "Odločba ustavnega sodišča sicer zahteva varovanje dosežene plače za sodnike in ne za tožilce, vendar nam ne misel ne pade, da bi med sodniki in tožilci delali kake razlike," še dodaja Virant.

Testen zadovoljen, da so se sploh začeli ponovno pogovarjati

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen je izrazil zadovoljstvo, da so se sploh začeli ponovno pogovarjati. " Zadovoljen sem, da je bilo vzdušje konstruktivno in se nismo sporekli," še dodaja Testen. Po njegovem mnenju so glavni problem še vedno izhodiščne plače sodnikov, saj so nad predlogom še vedno razočarani.

Čeprav sodniki ministra razumejo, se sodstvo ne bo sprijaznilo s tako nizko uvrstitvijo izhodiščnih plačnih razredov. "O konkretnih številkah ne bi govoril, lahko pa povem, da smo pri plačnih razredih še precej narazen in pričakujemo bistven dvig tako nižjih kot višjih razredih," je še povedal Testen.

Glede nagrajevanja delovne uspešnosti je dejal, da nagrajevanju ne nasprotujejo, v njem pa vidijo veliko nevarnosti, tako s postavitvijo kriterijev, kot tudi pri delovanju kriterijev.

Testen je še dejal, da bi, če bi se pogajali skupaj, na neki točki gotovo prišlo do spora med sodniki in tožilci ravno zaradi tega, ker imajo različna stališča. In ravno zato "smo se hoteli pogajati posebej, s čemer bi se izognili takemu sporu."