Vipava − Potem ko je Univerza v Novi Gorici (UNG) letos spomladi rok za odločitev o tem, kje bo postavila kampus, preložila na oktober, je zdaj že jasno, da občina Vipava tudi do tega roka ni dobila ustreznih dovoljenj in soglasij. Še več: Agencija RS za okolje (Arso) je Vipavcem zdaj izrekla negativno mnenje na spremenjen in dopolnjen OPN za območje kampusa.
Upravni odbor novogoriške univerze je aprila lani za najbolj primerno lokacijo bodočega kampusa izbral Vipavo. Hkrati je občini naložil, da poskrbi za ustrezno prekategorizacijo zemljišča petih hektarov na sicer poplavnem območju na jugu Vipave. Čeprav je vipavski župan Ivan Princes takrat ocenil, da bodo univerzi ugodili brez večjih težav, ni bilo ravno tako. Zato je novembra lani upravni odbor univerze podaljšal rok za dopolnitev dokumentacije za gradnjo do 31. marca letos.
A tudi do takrat Vipavcem ni uspelo urediti zemljišč tako, da bi na njih lahko gradili. Univerza jih ni zavrnila, pač pa je njen upravni odbor odločil, da se dogovori nadaljujejo, odločitev o tem, kje bo kampus, pa so premaknili na oktober. A težko pričakovana gradnja kampusa se, kot kaže, še ne bo začela. Arso je namreč občini Vipava zdaj sporočil, da na spremembo in dopolnitev OPN Vipava za območje načrtovanega kampusa daje negativno mnenje.
»V postopku sprejemanja sprememb in dopolnitev OPN Vipava smo izdali prvo mnenje na prostorski akt, ki je negativno. Vsebina spremembe in dopolnitve OPN Vipava je območje bodočega kampusa, ki je zdaj v poplavnem območju, dejavnosti kampusa pa v skladu s predpisi ne morejo biti v območju poplav. Občina je zato v obrazložitvi sprememb in dopolnitev OPN Vipava pojasnila, da bo za spremembo OPN izdelala novo hidrološko hidravlično študijo, ki bo določila ustrezne omilitvene ukrepe. Izvedba omilitvenih ukrepov naj bi omogočila umestitev kampusa in izvajanje dejavnosti,« je včeraj za Delo pojasnila Verica Vogrinčič z Arsa.
Arso je maja letos hidravlično študijo visokih vod reke Vipave prejel kot dopolnitev vloge za podajo prvega mnenja. »Študijo smo potrdili, a na njeni podlagi je spodnji del območja kampusa še vedno v območju poplav. Zato smo tudi izdali negativno prvo mnenje. Občina mora v postopku do drugega mnenja na predlog sprememb in dopolnitev OPN uskladiti namensko rabo s predpisi. To pomeni, da mora za sporni del območja spremeniti namensko rabo, saj bo območje poplavljeno tudi po izvedbi omilitvenega ukrepa,« še navaja Vogrinčičeva. Hkrati dodaja, da gre za izredno majhen del območja.
Božidar Lavrenčič, višji svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor vipavske občine, je včeraj zatrdil, da bodo nadaljevali pripravo ustrezne dokumentacije, izredno skopa je bila v izjavah tudi novogoriška univerza. Na naša vprašanja, ali bodo Vipavcem znova podaljšali rok za pridobitev ustrezne dokumentacije in do kdaj so jih še pripravljati čakati, je rektor novogoriške univerze dr. Danilo Zavrtanik odgovoril le, da »pred sejo upravnega odbora ne bo dajal informacij o izbiri kampusa«. O izbiri namreč odloča upravni odbor univerze.
Niso pa svojih načrtov za ureditev kampusa univerze očitno še pokopali v Novi Gorici. »Daleč od tega,« pravi Andrej Markočič, vodja kabineta novogoriškega župana Mateja Arčona. »Z lastniki zemljišč ob Kornu smo se začeli pogovarjati, da bi jih od njih odkupili oziroma zamenjali za druga zemljišča v občini. Znano namreč je, da je okrog 32.000 kvadratnih metrov zemljišč ob Kornu v lasti občine, okrog 16.000 kvadratnih metrov zemljišč pa ima zasebne lastnike. Prizadevamo si, da bi občina postala večinski lastnik teh zemljišč. Razgovori z zasebnimi lastniki zemljišč tečejo, mislim, da smo na dobri poti. Rešitve iščemo tudi v partnerstvu s predstavnikom univerze, seveda pa vsaka stvar zahteva svoj čas,« priznava Markočič.