Prvo umirjanje koalicijskih nesoglasij

Kljub zelo pomirjujočim tonom najvišjih predstavnikov koalicijskih strank je po manj kot dveh mesecih Pahorjeve vlade že jasno, da bo sedanji mandat zelo naporen. Pa ne le zaradi težkih gospodarskih razmer, ampak tudi zaradi znotrajkoalicijskih in celo znotrajstrankarskih razmerij in odnosov. Dejstvo je namreč, da se razpoke še v nobeni koaliciji doslej niso pokazale tako hitro in da še nobena koalicija ni bila prisiljena umirjanju razmer posvetiti že prvega sestanka svojega vrha.

Prav tako se že jasno kaže, da bomo najbolj vročim razhajanjem priča v odnosih med SD oziroma Borutom Pahorjem in stranko Zares. Pahor namreč v Golobiču in njegovi ekipi - tudi v skladu z razumevanjem, ki se vleče iz časov vodilne vloge LDS in ga Janez Janša vztrajno poudarja - vidi predvsem politike, katerih moto delovanja je kadrovanje po načelu naši in prevzemanje dobičkonosnih projektov.

Tudi v tej luči (ter v luči nagovarjanja opozicije in ustvarjanja vtisa široke povezovalnosti) je tako Pahor obljube o drugačnem kadrovanju pripeljal do absurda. Če je namreč pred volitvami napovedoval, da bodo imeli strokovnjaki druge politične opcije enake možnosti pri zasedbi pomembnih položajev, v poskusih, da bi to drugačno kadrovanje kar najbolj nazorno dokazal, v svoje vrste vabi najbolj prepoznavne akterje nekdanje vladne politike. Pri tem pa v drugi plan postavlja prav strokovnost. Z raznimi svetovalci in strateškimi sveti ter prelaganjem pooblastil pa zmanjšuje avtoriteto in odgovornost svoje ministrske ekipe.

A Pahorjevega kadrovanja ne hvali niti opozicija. Postavitvi Rupla za svetovalca so se čudili nekdanji ministri, kot posmeh premieru je izzvenela tudi Janševa poteza, ko je visokega Pahorjevega uradnika vključil v senčno vlado. Poleg tega števec SDS kadrovskih zamenjav še vedno tiktaka, Janša pa je v zadnjem intervjuju Pahorja celo obtožil, da je njegova povezovalna kadrovska politika zgolj poza in da v resnici celo sam pritiska na nadzornike podjetij. Kot neverodostojno je torej pokazal točko, ki jo Pahor v napovedani »odgovornosti za spremembe« razume kot ključno. S tem pa se je prvak SDS pravzaprav pridružil očitkom Zaresa.