Psihiater bo prišel na dom

Ravne na Koroškem – Na Ravnah, v Murski Soboti, Sevnici in Novem mestu bodo ta mesec začeli programe skupnostne psihiatrije, pri čemer bodo strokovne ekipe pod vodstvom psihiatrov ljudem lahko pomagale v domačem okolju.

Pri programu skupnostne psihiatrije se bodo v delovno skupino povezali psihiater, diplomirane medicinske sestre, psihologi in klinični psihologi ter delovni terapevt, ki bodo sodelovali z nevladnimi organizacijami, zavodi za zaposlovanje ter centri za socialno delo.

»Na lokalni ravni bi radi povezali vse akterje in službe ter oblikovali center za duševno zdravje. Gre za združevanje na področju skrbi za ljudi, ki potrebujejo najvišjo stopnjo pomoči,« je pojasnila psihiatrinja Vesna Švab, predsednica sveta za koordinacijo skupnostne psihiatrije.

»Tovrstna dejavnost je namenjena najtežjim duševnim bolnikom, ki potrebujejo tudi hospitalno obravnavo in težko rešujejo vsakdanje stiske. Tim se bo približal njihovemu domu,« je dejal direktor zdravstvenega doma Ravne Stanislav Pušnik.

»Temelj procesa je odprta telefonska linija, kamor lahko ljudje pokličejo, kadar so v najhujši stiski,« pravi Švabova. »Psihiater bo uporabnika nato ocenil in zdravil, socialni delavec je del skupine, da lahko odgovorimo na socialne potrebe uporabnikov, v skupini bo tudi psiholog, ki bo poskušal nuditi podporo pri delu z družino, svetovanju ipd. Delovni terapevti bodo pomagali pri učenju vsakdanjih veščin, raznih spretnosti, pri iskanju zaposlitve.«

Švabova je še povedala, da je Koroška program dobila zaradi visoke stopnje samomorilnosti, precej visoke stopnje odvisnosti od alkohola ter demografskih značilnosti – veliko razseljenega prebivalstva, brezposelnosti in večje finančne prikrajšanosti glede na druge regije, kar pomeni več revščine in izključenosti. Vse to pomeni, da ljudje z duševnimi motnjami teže pridejo do ambulantne obravnave, zato jim bodo to približali na domu in v domačem okolju. Cilj takšne obravnave je preprečiti institucionalizacijo bolnikov, prav tako pa tudi njihovo hospitalizacijo, čeprav je običajno kratkotrajna. »Večina zdravljenja, če se le da, bo na domu, tako da mi pridemo k ljudem in ne, da čakamo, da oni pridejo k nam,« pravi Švabova.

Prihodnje leto nameravajo dejavnost razširiti še na druge regije. Švabova je dejala, da ima vsaj 40 odstotkov, po nekaterih novejših raziskavah pa tudi polovica ljudi, kdaj v življenju dokaj hude duševne težave.