Tiskane izdaje
Ljubljana – Niste zadovoljni s svojim delom? Bi počeli kaj novega? Lahko se na primer začnete ukvarjati s psihološkim svetovanjem ali testiranjem. Tudi če ste po poklicu nekaj čisto drugega. Pri nas namreč ni zakona, ki bi vam to preprečil. Pri društvu psihologov na to opozarjajo že leta, pristojna ministrstva pa ne vidijo potrebe po dodatni regulaciji področja.
Pri Društvu psihologov Slovenije, ki je lani praznovalo šestdesetletnico delovanja, že dalj časa opozarjajo na vse več težav v duševnem zdravju in premajhno dostopnost psihološke pomoči. V tem kontekstu se jim zdi toliko bolj nujno, da bi država sprejela zakon o psihološki dejavnosti. »Psihološka dejavnost pri nas ni celostno urejena z nobenim predpisom, kar pomeni, da so uporabniki slabše zaščiteni, ni postavljenih meril in tudi ne etičnih standardov, ki bi omogočali ustrezno odgovornost v primeru kršitev. Poleg tega lahko nekompetentni ljudje posegajo v izvajanje psihološkega dela in onemogočajo razmejitev položaja psihologov od ostalih strokovnjakov, velika težava pa je tudi uporaba psihodiagnostičnih sredstev,« je dejala dr. Vlasta Zabukovec, predsednica Društva psihologov Slovenije, in poudarila, da je sprejetje zakona najpomembnejše za zaščito uporabnikov. »Določeni posamezniki svoje dejavnosti tržijo kot psihološko svetovanje oziroma testiranje, čeprav niso psihologi. Imamo veliko strokovnjakov, ki uporabljajo psihološke pripomočke, pa za njihovo uporabo in, kar je še pomembneje, za razlago dobljenih rezultatov, niso usposobljeni. Zaznavamo kar nekaj odklonov, uporabniki pa so tisti, ki so dejansko prikrajšani,« je prepričana Zabukovčeva. Največ »konkurence« drugih poklicnih profilov se je nagnetlo pri psihološkem svetovanju ob depresivnih motnjah, tesnobnosti, anksioznosti in težavah v partnerskih odnosih ali na delovnem mestu. Uporaba psiholoških inštrumentov pa je razširjena pri kadrovanju, v vzgoji in izobraževanju.
Ne le za motnje, ampak tudi za spodbudo
Psihologe se še vedno prerado uvršča med tiste, ki zdravijo motnje, v resnici pa psihološka dejavnost pokriva zelo različna področja, od vzgoje in zaposlovanja, do socialnega varstva, javne uprave, gospodarstva in športa. »Psihologijo se prevečkrat povezuje s patologijo. Je pa na vseh področjih povezana z motivacijo, kadrovanjem, družinsko vzgojo in rastjo, spodbujanjem otrok, boljšim učenjem,« je naštela psihologinja Darja Potočan in opomnila, da medtem ko področje ni regulirano, ljudje ne pridejo niti do pomoči niti do spodbude. Nemalo je primerov, ko so se posamezniki v stiski obrnili na nekompetentno osebo, potem pa končali z veliko hujšimi patologijami. Problem je tudi to, da kdor želi psihološko pomoč v sistemu javnega zdravstva, mora nanjo čakati po več mesecev.
Od enega do drugega ministrstva
Društvo psihologov je svojo »borbo za zakon« začelo že pred mnogimi leti. Sprva so sodelovali s skupino, ki je pripravljala zakon o psihoterapiji, iskali so skupne rešitve, saj je precej psihologov tudi psihoterapevtov. Po besedah dr. Vlaste Zabukovec so bili na kar nekaj pogovorih na ministrstvu za zdravje, dokler se niso tam začele silne reorganizacije in se je pot ustavila. Ker so tendence, da bi se psihoterapevtska dejavnost umestila v zdravstveni sektor, psihologi pa delujejo širše, so svojo normativno prihodnost videli na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. »Konkreten problem je, da težko najdemo sogovornika, ki bi našo pobudo sprejel. Ko smo se leta 2012 oglasili na ministrstvu, so nas zavrnili. A si še vedno želimo najti nekoga, ki bi znal prepoznati, kako pomembno je, da se ve, kdo je psiholog. Psihološka dejavnost prispeva k razvoju posameznika in posledično kreira razvoj družbe,« je strnila predsednica društva.
Vendar, sodeč po odzivu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ni pričakovati, da bi zakon, kakršnega si želijo, kmalu tudi dobili. Pojasnili so nam, da je poklic psihologa v delu reguliran na področju izobraževanja. »Res je, da poklic psihologa v Sloveniji na drugih področjih ni reguliran. Države EU regulirajo te poklice na različne načine, ki se večinoma nagibajo k zdravstvenemu sistemu in le delno k socialnim dejavnostim. Glede na navedeno menimo, da psihologi lahko ustanovijo svojo zbornico (zakon o gospodarskih zbornicah) oziroma združenje (možnost ustanovitve po področni zakonodaji),« so nam odgovorili na ministrstvu.
Na zdravstvenem ministrstvu pa so nam pojasnili, da lahko v Sloveniji psihološko dejavnost v zdravstvu opravljata poklica psiholog in specialist klinične psihologije, ki sta navedena v seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti, zato gre za regulirana poklica. »Klinični psiholog je zgolj eden izmed poklicev v zdravstveni dejavnosti, za katerega glede opravljanja poklica veljajo pogoji kot za vse preostale zdravstvene sodelavce, zato ministrstvo za zdravje ne vidi potrebe po posebnem zakonu, ki bi uredil zgolj psihološko dejavnost. Ministrstvo za zdravje se zaveda pomanjkljive ureditve v delu specializacije iz klinične psihologije, ki pa jo v sodelovanju s pristojno zbornico tudi odpravlja, zato načrtuje spremembe podzakonskih predpisov,« pravijo na zdravstvenem ministrstvu.
