Tiskane izdaje
Ormož - Slovenija je bogatejša še za en naravni rezervat - vlada je pretekli četrtek zanj razglasila 66,6 hektarov Ormoških lagun. Poleg šestih posebnih rezervatov z najstrožjim režimom imamo v Sloveniji zdaj že 39 naravnih rezervatov in 13 parkov. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) bo v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor v kratkem pripravilo slovesno otvoritev Ormoških lagun, ki so tretji rezervat, za katerega skrbi to društvo (Škocjanski zatok, Iški morost).
Ormoške lagune so skupaj z bližnjim Ormoškim jezerom (skupna slovenska in hrvaška površina jezera je 3 kvadratne kilometre, slovenskega dela dober kvadratni kilometer) največje slovensko počivališče za vodne ptice selivke, prav posebej še za pobrežnike. Nekatere vodne ptice pa pridejo sem prezimovat, priletijo celo iz daljne Sibirije. Če v Sloveniji na vseh vodnih površinah prezimuje preko 40 tisoč ptic od drugod, jih kar polovica na Ormoških lagunah in Ormoškem jezeru. Pomemben del pa jih prezimuje tudi na komaj 15 kilometrov oddaljenem Ptujskem akumulacijskem jezeru (za HE Formin). Pri Ormožu so opazovalci našteli kar 261 različnih ptic. V lagunah gnezdi okoli 30 vrst, v okoliškem poplavnem gozdu pa še naslednjih 35 vrst. Postajališče na selitveni poti ptic daje lagunam izjemen nacionalni in mednarodni pomen, so obrazložili potrebo po zaščiti. "Uradno dobljeni status naravnega rezervata je pomembna prelomnica," poudarja direktor DOPPS Damjan Denac. "Zagotavlja pravni temelj in zagotavlja obstoj rezervata, saj si v naslednjih letih obetamo zanj tudi vsaj minimalno (okrog 30 tisočakov letno) sistemsko financiranje."
V resnici se bosta zdaj združila dva naravna rezervata. Leta 1992 je občina Ormož zaščitila slovenski del Ormoškega jezera kot naravni rezervat za ptice. To je akumulacijsko jezero za hrvaško HE Varaždin, ki sega prav do Ormoža, meja med državama pa poteka po gladini jezera tako, kot je pred nastankom jezera (1975) tekla po poplavnih logih, gozdovih in strugi Drave. V slovenski državni lasti je nekaj več kot tretjina jezera. Leta 1992 je ta del občina Ormož razglasila za naravni rezervat zaradi prezimovanja, gnezdenja ali samo počivališča ptic selivk, Leta 1996 pa ga je prevzela vlada republike Slovenije v državno last.
Lagune pa ležijo na levem (slovenskem) bregu jezera in so v resnici nekdanji industrijski objekt. Tu so 1980 izkopali 6 lagun (34,5 hektarov), v katere se je stekala tista voda, s katero so v ormoški tovarni sladkorja vsako jesen prali s polj pripeljano sladkorno peso. Mulj in rodovitna zemlja s pesnih korenov sta se tu usedala na dno in lagune postopno zaponjevala. Ptice so takoj odkrile novo vodno površino in si jo "prisvojile" za počitek na selitveni poti ali za gnezdenje. Ko so tovarno sladkorja zaprli, se je ustavil dotok vode in lagune so začele hitro zaraščati in se izsuševati. Če bi se proces nadaljeval, bi z lagun izginile tudi ptice.
V Evropi so takrat zaradi reforme trga sladkorja zaprli kar 98 tovarn. Vse so imele lagune in usedalnike in do danes se je večina spremenila v industrijske cone, samo ormoške lagune so ostale pticam. Lastniki ormoške tovarne, nizozemsko podjetje Cosun Royal, se je odločilo in leta 2010 lagune podarilo v trajno last Doppsu. Podjetje je sicer dobivalo ustrezne in resne nakupne ponudbe za lagune, vendar je ostalo pri svoji prvotni odločitvi.
Lagune so takrat že bile del Nature 2000, prav tako pa del EPO (ekološko pomembnega območja) Drava - spodnja. Društvo se je odločilo v lagunah zagotoviti naravne pogoje za ptičji habitat, obenem pa načrtovalo tudi izobraževalno in turistično vsebino območja.
V projektu LiveDrava so najprej speljali cevovod iz Ormoškega jezera in lagunam spet zagotovili dotok vode (na drugi strani se voda iz lagun izliva v Pušenski potok in nižje spet v Dravo). Postavili so vstopno točko, očistili del zaraščenih lagun, uredili gnezditvene otočke, postavili nekaj opazovališč in ob lagunah speljali opazovalno in učno pot. v Nekdanji čistilni napravi pa so uredili pisarno in manjšo predavalnico. Tako ima naravni rezervat zdaj že vso potrebno osnovno infrastrukturo. V ormoškem občinskem prostorskem načrtu in podrobnem načrtu območja pa je določeno še manjše turistično območje, kjer bo mogoče kasneje tudi postaviti kakšen potreben manjši objekt.
Dopps je lastnik 61,68 hektarov naravnega rezervata Ormoške lagune, 2 ha zemlje ima v zakupu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, še skoraj 3 ha pa privatnih zemljišč. Precejšen lastniški delež ima tudi v Iškem morostu, manjši del pa v najemu pri skladu; Škocjanski zatok pa je v celoti državni, društvo pa je tam izbrani koncesionar, nam je povedal Denac.
Ormoški župan Alojz Sok je zadovoljen, da je z razglasitvijo lagun za naravni rezervat država spoznala njihovo vrednost. Direktor ormoške razvojne agencije Zlatko Zadravec pa poudarja, da bo to imelo velik pomen pri razvoju sonaravnega turizma, za katerega prav zdaj pripravljajo dolgoročni načrt.
Slovenija ima za ptice selivke poseben zemljepisni položaj: preko našega ozemlja potekajo kar tri od štirih glavnih selitvenih poti. Izogne se nas le pot selitve pretežno morskih ptic ob vzhodnih obalah Atlanstkega ocena preko Gibraltarja v Afriko. Dve poti vodita iz severne in srednje Evrope (tudi iz Rusije) proti Bosporju in Suezu, kjer se razcepita za Azijo in Afriko. Za naše kraje pa je najpomembnejša jadransko - tunizijska pot, ki preseka Jadransko morje in vodi preko Italije, Sicilije in Malte v severno Afriko. Ormoške lagune z Ormoškim jezerom in Ptujsko jezero sta počivališči, gnezdišči in počivališči na tej poti, razmeroma majhni, a izredno pomembni. Ormoške lagune in celotno Ormoško jezero (slovenski in hrvaški del) sta kot celota z okrog tri in pol kvadratnimi kilometri po številu vrst ptic primerljiva z na primer z 80 kvadratnih kilometrov velikim zoološkim rezervatom Kopački rit ali 30 kv. km velikim Vranskim jezerom na Hrvaškem.
