Tiskane izdaje
Samo danes se bo na Ptuju predstavilo okoli 1500 tipičnih pustnih mask in likov v 33 skupinah iz slovenskih krajev, poleg tega pa še okoli 500 kurentov oz. korantov. "Odziv je enkraten," je bil navdušen vodja Kurentovanja 2011 Branko Brumen, ki je povedal, da so uspeli na Ptuj privabiti skorajda vse, ki v tradicionalni pustni dediščini na Slovenskem nekaj predstavljajo. Po več letih so na Ptuj prišli tudi laufarji iz Cerknega, ki sicer neradi zapustijo svoje avtohtono okolje, se je pohvalil Brumen.
Pred začetkom pustnega rajanja so na Ptuju obeležili 20-letnico uradnega članstva Ptuja in Slovenije v Evropski federaciji karnevalskih mest (Federation of European Carnival Cities - FECC), na kateri so gostili druge članice federacije, predstavnike nekaterih tujih veleposlaništev v Sloveniji, slovenske karnevalske prince in številne druge goste.
Vodja kurentovanja Brumen verjame, da so na Ptuju s članstvom v tej evropski in tudi svetovni organizaciji karnevalskim mest uspeli še nadgraditi kurentovanje, ki je bilo na prelomni točki v 90. letih prejšnjega stoletja, in mu dodati tudi evropsko dimenzijo.
Tudi župan Ptuja Štefan Čelan je prepričan, da članstvo Ptuja v združenju veliko pripomore k prepoznavnosti ptujskega kurentovanja po Evropi in svetu. To so po njegovih besedah organizatorji znali "s pridom izkoristiti" lani ob 50. kurentovanju in bodo tudi prihodnje leto, ko bo Ptuj del dogajanja v projektu EPK.
Sicer pa Čelan pust jemlje zelo resno. "Vsi tisti, ki nas, ko častimo etnografsko dediščino, potiskajo v čas norcev, ne vedo točno, za kaj gre v naši pustni etnografski dediščini," je dejal Čelan. Poudarja, da skušajo na Ptuju s karnevalskim dogajanjem preganjati vse tisto, kar je slabo, in prinašati srečo in zadovoljstvo. Čelan verjame, da bi bila Slovenija videti bolj prijazno, če bi tako delovala vseh 365 dni v letu.
Tudi tokratno dogajanje na Ptuju so najbolj zaznamovali nastopi kurentov oz. korantov. Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je prepričana, da so kurenti del slovenske verjetno najpomembnejše kulturne dediščine in so vez s slovensko zgodovino, so sestavina slovenske identitete.
"In če smo dolžni kaj ščititi in varovati, potem je prav to ta naša slovenska identiteta, ki bistveno presega politike, ideologije, čase, sovraštva, zato ker je to tisti naš najbolj pozitiven del, ki nas veže z naravo, rastlinjem in okoljem, v katerem živimo," je ob robu dogajanjem novinarjem dejala Jelušičeva.
Novo dimenzijo pustnega dogajanja na Ptuju predstavlja tudi princ karnevala, ki je bil prvič imenovan pred leti. Letošnji 12. pustni princ je Janez Golc s karnevalskim imenom plemeniti baron Jakob Breuner Markovski. Naslednjih 11 dni bo imel v rokah oblast na Ptuju, kjer vrhunec dogajanja pričakujejo naslednjo, pustno nedeljo, ko bo potekala mednarodna pustna povorka.
