Tiskane izdaje
Ptuj - Po skoraj dveh tisočletjih so se v rimsko Poetoviono ob Dravi vrnile rimske legije, rimske družine, takratni meščani, pa najrazličnejša društva in združbe, z okoliške ravnice in gričev so se zgrnili barbari, pa lončarji in lovci, vinogradniki in zaščitniki vode. Vse plasti takratne zapletene družbene, stanovske in rodovne skupnosti so se predstavile številnim obiskovalcem letošnjih 10. rimskih iger na Ptuju.
»Rimske igre niso karneval, so festival resničnih zgodovinskih dogodkov. Predstavljajo vso takratno pomembnost rimskega mesta. Samo začudeni smo lahko, kakšno mogočno podlago ima to mesto v zgodovini. V rimskem imperiju so nastajali mejniki naše civilizacije. V nasprotju s poprejšnjimi barbarskimi manirami je Rim uvajal red in disciplino,« je poudaril predsednik Društva Poetovio LXIX Andrej Klasinc, oblečen v senatorja Clasusa.
Rimski veljaki na ulicah Poetovione. Foto: Franc Milošič
Skupaj z drugimi senatorji je sedel in med govorom vstal na visokem platoju nad ptujsko tržnico in po rimsko pozdravil ptujsko ljudstvo, ki ga je za konec še pohvalil za pogum. Po besedah največjega rimskega pesnika Vergila je sreča na strani pogumnih, je zvenelo iz senatorjevega: »Pozdravljeno pogumno ljudstvo!«
Tudi ptujski župan Miran Senčar je med senatorji - Seneca. Pa poprejšnji župan Štefan Čelan tudi. Pa sedanji podžupan Gorazd Orešek. In mnogi drugi sodobni oblastniki, ki igrajo na tem festivalu nekdanje oblastnike. Senčar ni mogel skriti ponosa ob dejstvu, da so rimske legije, ki so začasno bivale v ptujskem rimskem taboru legije Gemine XIII od tod odšle na Dunaj in je pravzaprav Dunaj nastal »iz« Ptuja.
Skozi mesto se je zapeljala tudi rimska konjska vprega. Foto: Franc Milošič
Poetovio je bil dvakrat večji od današnjega Ptuja in eno najbolj pomembnih vzhodnih mest rimskega imperija. Letos so se tega še posebej spomnili, saj so počastili 1900-letnico smrti cesarja Trajana. Ta je namreč leta 103 podelil mestu veliko pravic in ga razglasil za sedež rimske Colonie Ulpie Traiane Poetovio.
A Rimljani so na območje Ptuja morali priti že prva leta po Kristusu. V zgodovinskem delu Tacita je mesto omenjeno prvič leta 69 in to zaradi zelo pomembne vloge, ki jo je odigralo pri izbiri rimskega cesarja. Gemina XIII, ki je štela deset tisoč mož, je tu zbrala še tri sosednje legije in pod vodstvom prvega moža Gemine Marcusa Antoniusa Primusa izbrala za cesarja Vespazijana. Primus je potem legije iz Ptuja povedel do samega Rima, zavzel mesto in simbolično predal oblast nad njim izvoljenemu Vespazijanu.
To je tudi osrednji zgodovinski dogodek ptujskih rimskih iger. Senatorji in vojskovodje vsako leto ponovno izberejo Vespazijana za cesarja - tudi letos ga bodo zvečer v svojem rimskem taboru v Štukih pri Ptuju izbrali in nazdravili novemu vladarju, le da se jutri ne bodo odpravili proti Rimu. Nadaljevali bodo proslavljanje skupaj z obiskovalci v rimskem taboru ob urjenju vojakov, otroškem rimskem taboru, rimski hrani in predstavitvah rimskega življenja. Že prihodnje leto bodo tam vestalke dobile svoj tempelj, v katerem bodo varovale ogenj. Tokrat so prikazale le sprejem mlade sedemletnice v vrste vestalk, ko je stopila na mesto 37-letne, ki je tri desetletja vestno služila Vesti, šele s to starostjo pa se je lahko od tega stanu poslovila.
Poklon vestalk. Foto: Franc Milošič
V povorki po mestu pa so se danes sprehodile mnoge skupine, kakšnih 800 rimskih in drugih likov iz tistega časa, nekaj jih je bilo tudi iz sosednjih držav, saj ptujsko društvo skupaj z drugimi že pripravlja posebno združenje vseh mest, ki so bila pomembna v rimskem času in ki te čase slavijo in častijo, kot ptujsko z rimskimi igrami.
Po dolgem času pa so se na Ptuj spet vrnili nekdanji meščani in predvsem nekdanje rimske družine: Valerianusi so bili trgovci, intelektualci in politiki, Jusinusi so obvladovali izdelavo oljenk in skrbeli za peči in svetlobo, Decimusom so dobro služile statve za preproge in platno in tako naprej. Posebne združbe pa so slavile Bakhusa, mesto je imelo celo združenje pridelovalcev vina, svojo združbo so imeli lončarji, posebej cenjeni so bili pridelovalci hrane in predvsem vsemogočih napitkov, vestalke so vestno varovale plamen v Vestinem svetišču, lovci so bogateli z obilnim plenom po okoliških gozdovih ...
Spopad Rimljanov in barbarov v središču Ptuja. Foto: Franc Milošič
In ob Rimljanih so ves čas bivali še barbari, ki so se vsakega toliko časa spomnili, da so jim Rimljani odvzeli zemljo in so jih napadli. Danes je na ptujski tržnici celo krdelo barbarov uspelo potolči nekaj rimskih vojakov, a zmagati vseeno niso mogli. A zgodovina je neizprosna in nam pove, da so moč rimske Poetovione zlomili prav barbari in prav oni so bili tisti, ki so porušili rimsko mesto.
