Tiskane izdaje
Ptujčani so zbrali že 1200 podpisov pod peticijo, da sedem dreves cigarovcev zaradi obnove ptujske tržnice ne bi podrli. Poleg teh spletnih podpisov od danes naprej zbirajo tudi podpise na papirju. »Prepričana sem, da teh sedem dreves na trgu ne bi smelo pasti,« znana ptujska pravljičarka in knjižničarka Liljana Klemenčič poudarja ob vsaki priložnosti. Režiser Samo M. Strelec pa je pripravil ponovno akcijo, da so na drevesa obesili sporočila, zakaj jih ne bi smeli podreti.
Opozorila so enkrat že visela, a jih je občinsko podjetje, zagotovo na ukaz vodstva občine, odstranilo. Peticijo za ohranitev dreves na ptujski tržnici je pred dobrima dvema tednoma sprožila Ptujčanka Ana F. iz španske Granade, kjer zdaj živi.
Napovedano podiranje sedmih dreves je sprožilo val ogorčenja pri ljudeh. Upravičeno se sprašujejo, ali kdo v občinskem vodstvu misli s trezno glavo in se spozna na rastline. Pred dvema letoma so namreč podrli večino drevja na grajskem griču z obljubo, da bodo grič hortikulturno uredili. Doslej se ni zgodilo še nič; v resnici ministrstvu za kulturo, ki bi moralo skrbeti za grič in grajski kompleks ter vse druge muzejske stavbe, ni uspelo najti še niti denarja za načrt, kako naj bi bil v prihodnosti grič sploh zasajen in urejen. Zakaj so drevesa podrli prej, preden so vedeli, ali bi kakšno med njimi ali več njih moralo ostati, se sprašujejo Ptujčani. Nekoliko pozneje so povsem nestrokovno porezali drevesa še pod južnim grajskim obzidjem in strokovnjak za takšne posege iz mariborske enote Zavoda za varstvo dediščine Miran Krivec je že večkrat javno povedal, da je bila večina teh posegov povsem nestrokovna in zgrešena.
Ptujčani so zbrali že 1200 podpisov pod peticijo, da sedem dreves cigarovcev zaradi obnove ptujske tržnice ne bi podrli. Foto: Franc Milošič
Ali bodo zahteve iz peticije poskušali upoštevati ali ne, nam na sedežu občine v dveh dneh niso pojasnili, so pa za to zadolžili Arhitekturo Krušec iz Ljubljane, po katere načrtih bodo tržnico urejali. Izvedbena dokumentacija še ni končana, smo izvedeli, zato občina še niti za gradbeno dovoljenje za prenovo ni mogla zaprositi. So pa projektanti na zahteve investitorja prvotni načrt nekoliko korigirali. »Od sedmih katalp bomo dve obdržali. Seveda med njima tisto posebno ob paviljonu, na kateri je nad spodnjo vejo zrasla in še zdaj že precej razrasla breza, kar je posebna zanimivost. A zaradi logistike in celovitega urejanja prostora bo preostalih pet katalp treba podreti,« poudarja Tomaž Krušec.
Opozarja pa, da je treba upoštevati celoten ureditveni načrt. Poleg teh dveh katalp bodo na trgu zasadili dva lipovca, največja, kar jih je mogoče dobiti na evropskem trgu. Eden bo senčil stopnišče ob Slomškovi ulici, drugi pa z južnega roba trga osrednji del. Ob stavbi nekdanje banke bodo zasadili pet dreves gledičije, naslednjih pet pa še v kotu v severovzhodnem delu na mestu današnjih parkirišč. Celotna tržnica, parkirišča in vozišče Miklošičeve bodo tako postali celota.
Posebej za nasprotnike podiranja katalp pa so projektanti izračunali, da ima sedanjih sedem dreves 1100 kvadratnih metrov krošenj, po novi ureditvi pa bo 14 dreves imelo 1800 kvadratnih metrov krošenj.
Projektantska cena take ureditve bo skoraj štiri milijone evrov. Po kvadratnem metru ureditve je ta cena povsem primerljiva z ureditvijo mestnega jedra v Škofji Loki, še poudarjajo projektanti.
