Tiskane izdaje
Župani šestnajstih občin na ptujskem območju podpisujejo dogovor o sofinanciranju ptujskega urgentnega centra, ministrstvo za zdravje je opravilo recenzijo celotnega projekta in proti koncu letošnjega leta naj bi razpisali gradnjo in izbirali izvajalca gradbenih del. Če bo tokrat le šlo po načrtih, bi konec prihodnjega leta lahko ptujsko urgenco odprli.
Zapletov s tem centrom je bilo doslej toliko, da bodo zgodovinarji lahko nekoč spisali dolgo poglavje o njih - od prvotne in z evropskim denarjem sofinancirane mreže urgenc, iz katere je Ptuj izpadel, do zapletanja s projektom in ministrstkim določanjem lastnega deleža, ki ga mora Ptuj zbrati za gradnjo - kakor da ne bi šlo za vsaj sto tisoč državljanov, ki takšen center potrebujejo prav toliko, kot vsi ostali v državi.
Po recenziji projekta je zdaj jasno, da morajo na Ptuju zbrati 840 tisoč evrov. Celoten urgentni center, skupaj z zgrajenimi prostori prvega nadstropja nad njim, ki jih bodo kasneje opremili in uredili v prepotrebne operacijske in spremljajoče prostore, bo stal 3,3 milijone evrov. Gradbeno dovoljenje je staro že več kot dve leti in so mu morali veljavnost že podaljšati, je povedal direktor ptujske Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Andrej Levanič. Recenzija celotnega projekta v gradbenem smislu ni ničesar spremenila, tako da bo urgenca zgrajena po prvotnih načrtih kot prizidek in nadgradnja k sedanjemu kirurškemu oddelku in urgentni službi.
Doslej je bolnišnica za projekte in dokumentacijo že porabila 200 tisočakov, približno toliko ji zagotavljajo donatorji s Talumom, Perutnino in Finakosom na čelu. Župani občin na ptujskem območju so že sredi junija sklenili, da bodo pokrili manjkajoči znesek, vendar zdaj "zbirajo" le okoli 300 tisočakov (čeprav so prvotno govorili o 400 tisoč evrih pomoči), torej le po dobra dva evra na prebivalca. Andrej Levanič pravi, da bo zmanjkalo nekaj deset tisoč evrov, a to ne bo tolikšen zalogaj, da tudi tega ne bi razrešili.
Ptujska urgenca bo najmanjša v slovenski urgentni mreži - tolikšna kot sta urgenci v Trbovljah in Brežicah. Pri določanju velikosti po sprejetih merilih so namreč uporabili napačne podatke in mu namesto skotraj 40 tisoč uregentnih pregledov letno (skupaj z Ormožem, saj bo ptujski urgentni center domicilni tudi za tri ormošker občine) priznali le 17 tisoč pregledov za izhodišče. Namesto velikosti C3 bi morali državljani na tem območju imeti urgentni center C2, kakršnega imajo v šestih slovenskih mestih - po 1100 kvadratnih metrov prostorov (pa še lastne udeležbe jim ni bilo treba zbirati za standardno velikost, ampak le za nadstandard).
Potem ko so ptujsko urgenco pred tremi leti le naknadno uvrstili v slovensko mrežo takih centrov (kot enajsto urgenco), je ministrstvo za zdravje predlani v proračunu zagotovilo okrog 2 milijona evrov za njegovo gradnjo. Toda primerljiva centra sta stala 2,7 (Brežice) in dobre 3 milijone (trbovlje). Ker se je lani zapletalo in je še bilo povsem negovoto, ali bo Ptuj sploh dobil uregnco ali ne, so na ptujsko zahtevo denar prenesli iz lanskega v letošnji državni proračun. Ker je težko verjeti, da bi ga prenašali v naslednje leto še enkrat, je pomembno, da se letos začnejo vsaj pripravljalna dela ali da je izbran vsaj izvajalec. šlo po načrtih, bi konec prihodnjega leta lahko ptujsko urgenco odprli.
