Ptujska urgenca še vedno v oblakih

Ljubljana, Ptuj – Ptujčani so morali skoraj pol leta prositi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, da bi se pogovorili o usodi urgentnega centra na Ptuju. Vse, kar so izvedeli na včerajšnjem pogovoru, je le, da je čimprejšnja gradnja ptujske urgence skupni interes.

Sto štirideset tisoč ljudi v Spodnjem Podravju ni drugorazrednih državljanov in si zapostavljanja slovenske zdravstvene politike ne zaslužijo, je bilo najpogosteje mogoče slišati na vseh dosedanjih obravnavah tega vprašanja. Zapletanje z gradnjo ptujskega urgentnega centra je res nerazumljivo. Najprej ga sploh ni bilo v mreži, ko pa so ga leta 2010 tja le vpisali, je bil evropski denar za urgence že razdeljen, ptujsko in ljubljansko urgenco pa se je obvezal plačati državni proračun. Ministrstvo za zdravje je v lanskem proračunu zagotovilo malo manj kot dva milijona evrov, vendar za ta denar urgence ni mogoče zgraditi. Od ptujske bolnišnice ministrstvo zahteva 600.000 evrov sofinanciranja. Ker je kot skoraj vse slovenske bolnišnice v slabem finančnem stanju, hoče ta prodati del svojega zemljišča ptujskemu domu upokojencev za oddelek paliativne oskrbe. S tem bi zagotovila zahtevani delež, toda to isto ministrstvo še vedno ni izdalo dokumenta, da sme bolnišnica to zemljišče prodati. Za urgenco je bolnišnica že pripravila načrte, ima tudi že gradbeno dovoljenje in projektantsko oceno 2,8 milijona evrov. Ker pa nova urgenca brez spremljajočih obravnav ne pomeni veliko, želijo urgenco nadgraditi za eno etažo, kjer bi lahko normalizirali pogoje kirurškega in internega oddelka, a ministrstvo še ni sprejelo (ali zavrglo) te novelacije projekta, čeprav ga ima na mizi že več mesecev. Bolnišnica bi sama plačala nadgradnjo, celotno vrednost urgence pa upravičeno pričakuje iz proračuna.

Primerjava urgentnih centrov z nezgrajenim ptujskim Infografika:Delo

V Spodnjem Podravju neizprosni

Ptujski župan Miran Senčar je Celarčevi izročil zahtevo za čimprejšnjo gradnjo urgence in za enakopravno zdravstveno oskrbo prebivalcev Spodnjega Podravja z 2236 podpisi. »Naši ljudje si zaslužijo enako zdravstveno varstvo kot vsi drugi,« je odločen Senčar in dodaja: »Verjamem, da se bo gradnja začela še letos! Pri zahtevi za UC bomo neizprosni!« Celarčeva pa obljublja, da bo ministrstvo »pospešilo aktivnosti« in da bo z recenzijo (čez kakšen mesec) »ugotovilo dejansko vrednost projekta«. Pri predsedniku delovne skupine za mrežo urgentnih centrov Romanu Koširju nismo dobili odgovora, zakaj je bil Ptuj izločen iz mreže urgentnih centrov, zgrajenih z evropskim denarjem. Tudi ne, zakaj je bila mreža določena na pomanjkljivih in napačnih podatkih o urgentnih obravnavah in zakaj so jih Ptuju »priznali« le 17.000, če pa so jih ptujska bolnišnica in oba zdravstvena domova (Ptuj in Ormož) v resnici opravili v letu, ki je bilo za osnovo, blizu 40.000. Direktorica zdravstvenega doma Ormož Vlasta Zupanič Domajnko pravi, da je bila mreža urgenc narejena brez pravih analiz, zgolj na nepopolnih podatkih in brez strokovne argumentacije. V Ormožu se še vedno borijo za status satelitskega urgentnega centra in poudarjajo, da bi morali med merili bolj upoštevati dostopnost in oddaljenost urgentnih služb od prebivalcev. Nerealne podatke o nujnih obravnavah kot osnovo za določanje urgentnega centra na Ptuju demantirajo tudi lanske ormoške intervencije na terenu (700) in obiskovalci tamkajšnje dežurne službe (6380). Urgentna ambulanta Zdravstvenega doma Ptuj pa je lani obravnavala več kot 22.000 pacientov.

Premajhna takoj, ko jo in če jo bodo zgradili

Ker je dejanskih urgentnih obravnav v Spodnjem Podravju toliko, kot na primer v večini tistih slovenskih mest, ki so dobile urgentni center srednje velikosti (tip B s površino 1100 kvadratnih metrov), bo ptujska urgenca, ki so ji določili velikost C (le 700 kvadratnih metrov) v resnici premajhna že takoj, ko jo in če jo bodo zgradili. A o tem zdaj na Ptuju ne upajo niti govoriti, saj se bojijo, da bi izgubili še to možnost, »ki je boljša kot nič«, kot pravijo v zdravniških vrstah bolnišnice in zdravstvenega doma. Ker je na Ptuju pogosto slišati, da je z urgenco zamudil nekdanji direktor bolnišnice Robert Čeh, nam je ta pojasnil, da je v resnici prav on leta 2010 dosegel, da se je urgenca uvrstila v mrežo. Ob prevzemu vodenja nekaj let prej o urgenci ni bilo ne duha ne sluha. Urgentne centre so namreč začeli pripravljati že prej, za finančno perspektivo 2007–2013. »Ko smo začeli govoriti o ptujski, je bilo rečeno, da je evropski denar že razdeljen. Šele parlamentarni odbor za zdravstvo je septembra 2012 sprejel obveznost, da bo ptujsko urgenco z okoli dvema milijonoma evrov financiral državni proračun,« je povedal Čeh.