Tiskane izdaje
Nad načrtovanim urgentnim centrom na Ptuju se zgrinjajo črni oblaki. Ministrstvo za zdravje (MZ) noče potrdtii 2,8 milijona evrov vrednega projekta, za katerega imajo Ptujčani že pridobljeno gradbeno dovoljenje, brez potrditve pa ne morejo razpisati natečaja za izvajalca. MZ zahteva, da ptujska bolnišnica sama zbere 600 tisočakov za gradnjo, česar pa ob petmilijonskih zapadlih obveznostih ne zmore. Ministrstvo za finance je pokopalo še njeno zadnje upanje, ker ji ne dovoli prodati dela svoje parcele za enoto paliativne oskrbe Domu upokojencev Ptuj.
Direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Andrej Levanič pravi, da ne ve, kako bi drugače lahko zagotovili zahtevani delež, in poudarja, da sta preostala dva urgentna centra enake velikosti C3 (Brežice in Trbovlje) stala prav toliko ali še nekaj več, kot predvidevajo ptujski načrti, pa zanju bolnišnici nista zagotavljali dela denarja. »Dokončna rešitev je na strani ustanovitelja. Čas pa se izteka,« pravi Levanič.
V državnem proračunu je letos za UC na Ptuju zagotovljenih skoraj 1,7 milijona evrov, prihodnje leto pa naj bi bilo še 226 tisočakov. Toda če do konca leta tega denarja ne porabijo, ga v prihodnjem letu ne bo več. Ptujsko in ormoško območje pa sta s svojimi več kot sto tisoč prebivalci zdaj še edino območje brez urgentnega centra v državi.
Svet ptujske bolnišnice je zdaj vodstvu naročil, naj poskuša najti drugačne rešitve od predlagane dokumentacije in gradbenega dovoljenja, za kar je bolnišnica že porabila 200.000 evrov, ki bi jih bolj potrebovala za mnoge druge nujne stvari. Ko je po navodilih ministrstev dala oceniti zemljišče, ki bi ga kupil dom upokojencev, in hotela prodajo izpeljati, pa je finančno ministrstvo takšne načrte zaustavilo. Ker sta oba zavoda državna, tako DUP kot bolnišnica, bi bilo možno parcelo le prenesti z enega ministrstva na drugo, ni pa je možno prodati za denar. DUP ima namreč krepko čez deset milijonov evrov viškov, gradnja njegovega oddelka paliativne oskrbe tik ob bolnišnici pa bi bila tudi logično in strokovno najboljša rešitev.
Andrej Levanič odločno nasprotuje, da bi država Ptuj odpravila le s stelitskim centrom, ki je le »administrativna prva pomoč, in ne visoka medicina, kakršna naj bi bila v UC«. Pa že zdaj so razmere v ptujski nujni pomoči na internem oddelku, na kirurgiji in še kje alarmantne, opozarjajo zdravniki in drugo medicinsko osebje: »Urgenca je za nas pomenila novo upanje, da se bodo stvari strokovno uredile,« pravijo.
