Tiskane izdaje
Severno pobočje ptujskega grajskega hriba je v zadnjih desetletjih močno zaraslo, zato se je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož kot vzdrževalec grajskega kompleksa lotil temeljitega čiščenja. Mnogo občanov se pritožuje nad ogolelim pobočjem in grajskim zidovjem.
Čiščenje hriba je treba obravnavati razumno in ne zgolj čustveno, tolaži v.d. direktorja muzeja Andrej Brence. Razraslo drevje, grmovje in bršljan so namreč s svojimi koreninami že krepko načeli zidove stavb in dele grajskega obzidja, zato so takšno rastlinje morali odstraniti, da na spomeniku ne povzroča še večje škode. Precej drevja pa je bilo treba odstraniti, ker je bilo napadeno, ker je že ostareloi in ne bi vzdržalo več dolgo. "Vse stvari smo temeljito preučili s strokovnjaki zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, brez katerih na grajskem hribu tako ali tako po zakonu ne smemo posegati. Skupaj smo se odločili, da ne posekamo vsega drevja. Potem ko bo pobočje povsem očiščeno, ga bomo zasejali in po strokovnih navodilih zasadili nekaj nizkih grmovnic." Kot smo uspeli izvedeti, pa še vedno ni padla dokončna odločitev, kaj bodo storili s šestimi vsaj stoletnimi divjimi kostanji, katerih korenine ogrožajo južno obzidje.
"Grad mora tudi izgledati kot grad," poudarja Brence. Na nobenih starih fotografijah in razglednicah Ptuja namreč grad ni stal v gozdu ali med visokimi drevesi. V zadnjih desetletjih pa je drevje povsem spremenilo veduto mesta z južne strani in precejšen del grajskega kompleksa zakrilo. Tudi severno pobočje ni bilo nikoli zaraščeno z visokimi drevesi, ampak so tam grajski lastniki imeli razmeroma nizko sadno drevje. "To čiščenje je le prvi korak. Čimprej bomo morali pripraviti celoviti načrt za ureditev celotnega grajskega kompleksa. Doreči bo treba, kaj bo z žitnico in čemu bo služila, kako bomo uredili in uporabili pobočje, kaj bo z nekdanjimi gospodarskimi stavbami doli ob parkirišču ... Doslej ni bilo stalne skrbi za celotni kompleks in tudi celovitega načrta za obnovo, urejanje in vzdževanje ne. Denarja je vedno premalo, a takšne stvari nam ne smejo propadati."
Ker je lastnik celotnega kompleksa ministrstvo za kulturo, sta njegova neurejenost in propadanje problem države; zanemarjanje pa se izkaže za najdražjo pot. Prav zdaj na ministrstvu tuhtajo, kako bi še v letošnjem letu obnovili 30 metrov pred tednom podrtega in razpokanega obzidja, ki je nepričakovano navrglo med 200 in 300 tisočaki novih obnovitvenih stroškov (po prvih cenitvah, brez dokončnih geomehanskih pregledov in načrtov sanacije). Ruševine je muzej že odstranil in očistil, načeto obzidje pa za prvo silo zavaroval in to z denarjem za vzdrževanje. Z njim bo poplačal tudi 17 tisoč evrov stroškov čiščenja severnega grajskega pobočja, za vse drugo pa bo moral poskrbeti lastnik.
