Tiskane izdaje
V glavni karnevalski povorki je nastopilo 41 skupin. Nekatere med njimi so stalni pustni liki (od oračev, pokačev, picekov, kopjašev, dornavskih ciganov, rus in seveda kurentov), druge so pustni liki v svojih krajih in so današnje kurentovanje počastile s svojo prisotnostjo (francoski mulhouski waggisi, hrvaška toronjera iz Lovrana, arlekini iz srbske Banje Koviljače, veseli cvetovi iz Vrnjačke Banje, ples dežja iz makedonske Strumice, Sitnani iz slovaške Banske Štiavnice, divje svinje iz belgijskega Arlona, Arlonski princi, Mečkarji iz makedonskega Prilepa ...), tretje pa so skupine prizadevnih ljudi iz mesta in predvsem iz okolice Ptuja, ki so spet pripravile vrhunske predstave na različne teme in zamisli (Smrtni sprevod iz Stojnc, zlate športne trofeje iz Male vasi, žive skice iz Sigeta, Aladin iz Sovič, sladka trgovina iz Bukovc, Mali Rimljani iz Sodinc, Duhovi iz Bukovc, Zaspanci iz Skorišnjaka, Mavrična fantazija iz Spuhlje in še mnogi drugi).
Foto: Franc Milošič/Delo
Če pa k temu dodamo še, da je bil med gledalci maskiran zagotovo vsaj vsak četrti in da je tako med temi, kot med maskami v povorki bilo veliko mladih ljudi, srednje in osnovnošolcev in celo zelo majhnih otrok, potem se za pustne predstave, za ptujski karneval in za celotno kurentovanje vsaj za nekaj naslednjih desetletij ni treba bati.
Karnevalske skupine bo posebna komisija ocenila in najboljše nagradila, tako kot vsako leto. A na kurentovanju je mask in zamisli toliko, da vsakdo izbere po svojem okusu tiste, ki so mu sporočile največ. Enim je bil strašljiv in zelo zgovoren sprevod živih človeških skic, ki so človekovo podobo povsem izvotlile in jo zreducirale le na nekaj začetniško nerodnih črt. Drugim je mravljince po koži vzbudil sprevod mrtvecev, zopet tretji so se čudili gostujočim skupinam, predvsem tistim, ki jih na ptujskih ulicah še niso videli. V povorki je bilo neverjetno veliko dornavskih ciganov, ki se kurentovanju nikoli ne izneverijo in ki nanj vedno prinesejo vso elemetarno radoživost, veselje in sproščenost.
Med maskami v povorki je bilo veliko mladih ljudi, srednje in osnovnošolcev in celo zelo majhnih otrok. Za pustne predstave, za ptujski karneval in za celotno kurentovanje se tako vsaj za nekaj naslednjih desetletij ni treba bati. Foto: Franc Milošič/Delo
Še vedno pa največ mravljincev, strahu in spoštovanja povzroči velikanska skupina kurentov. Z divjim ropotom zvoncev, mahanjem ježevk, lovljenjem deklet, s katerimi se zavrtijo nekaj krogov, pa seveda pobiranjem robcev in celo nežnim rokovanjem z zaprepadenimi otroci, ki jih ponavadi opazujejo iz materinega ali očetovega naročja med gledalci, so kurenti zagotovo najbolj markanten in nepozaben lik. Podpredsednik evropskega združenja karnevalskih mest Branko Brumen pravi, da ga niso zaman postavili na naslovnico letošnjega slovenskega turističnega vodiča. In zagotovo ga niso kar tako že v prvem poskusu vpisali na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine, kar se je zgodilo v prvi tretjini lanskega decembra v Južni Koreji.
Kot je bilo videti danes ob pogledu na častno tribuno pred ptujsko mestno hišo, so kurenti prijetno vznemirili tudi slovenskega premierja Mira Cerarja, medtem ko jih je minister za Slovence po svetu Ptujčan Gorazd Žmavc že vajen. Ptujski župan Miran Senčar pa tudi. Najbolj z zaskrbljenostjo pa je opazoval letošnjega princa karnevala plemenitega Maksimilijana Gregoriča, ki je uradno prevzel vodenje mesta v pustnem času od svečnice do torkovega pokopa pusta. A ker mu že lani ni povzročil kakšnih posebnih težav (princ ima dvoletni mandat), tudi letos ni pričakovati neprijetnosti. Pa saj si je Senčar dovolj skrbi in problemov nakopal že sam z dosedanjim županovanjem in novih težav zares ne potrebuje.
