Tiskane izdaje
Trend se je ustvaril na prepričanju, da gre za donosen posel, vendar poznavalci vsem adrenalinskim ali pustolovskim parkom vendarle ne napovedujejo svetle prihodnosti.
Prvi adrenalinski park je leta 2001 na Ljubelju postavila družba Koren Sports in vpeljala tovrstno blagovno znamko. Navkljub dobrodošli novosti v turistični ponudbi prostočasnih dejavnosti pa so adrenalinski parki v manj kot desetletju doživeli pomembno evolucijsko spremembo. »Takoj smo opazili, da razen večjih skupin pravzaprav ne nagovarjamo otrok, mlajših od 13. leta starosti, družin in individualnih obiskovalcev. S tem smo se odpovedali pomembnemu deležu obiskovalcev,« se začetkov spominja Matija Koren iz omenjene družbe.
Kratka zgodovina adrenalina
Nadgradnja adrenalinskih parkov so tako postali pustolovski parki. Medtem ko so bili adrenalinske izkušnje deležne skupine, nova ponudba omogoča pustolovščino v gozdu tudi individualnim gostom. »Ni več namen, da bi ljudi strašili z višino, temveč da se zabavajo na plezalnih elementih,« je spremembo opisal Koren. Preoblikovanje ponudbe je bil očiten zadetek v polno. Povprečna letna obiskanost adrenalinskih parkov, ki so postavljeni poleg Ljubelja še v Bohinju, na Pohorju in v Osilnici ob Kolpi, je zadovoljiva, če številka doseže dobrih 2000 obiskovalcev. Pustolovski parki ponekod zlahka presežejo mejo 10.000 obiskovalcev, nekateri med njimi celo 18.000. Tovrstna ponudba je danes na voljo na Bledu, Postojni, Krvavcu, Betnavi, Starem Vrhu in Slivni. Letos sta zrasla še parka v Solkanu in v bližini Mozirja, v Koren Sports imajo še naročili za postavitev dveh novih pustolovskih parkov, tovrstno ponudbo pa gradijo tudi v kobariškem Kampu Koren. »Prednost pustolovskih parkov je, da je vsak unikaten, ker so prilagojeni naravnim danostim na določeni lokaciji in ne nasprotno. Med seboj se lahko zelo razlikujejo,« je pojasnil Matija Koren.
Varnost odvisna od upravljavcev
Čeprav so predpisi za postavitev parkov strogi, postopki vendarle niso posebej zapleteni. Za gradnjo bo dovolj že lokacijska informacija, le v izjemnih primerih pa bo treba iskati gradbeno dovoljenje. Soglasodajalci so zavod za gozdove, okoljska agencija in zavod za varstvo narave, ki ocenijo, ali so drevesa primerna za obremenitev in če je teren dovolj stabilen, na primer. Uporaba vgradnih materialov je pogojena z evropskimi standardi (EN), ki narekujejo sledljivost in skrb pri dnevnih, tedenskih ter mesečnih pregledih. Certifikate o ustreznosti slovenskim parkom praviloma podelijo nedvisne agencije iz različnih evropskih držav, saj takšnih ustanov pri nas ni. Prav tako nihče ne preverja ustreznosti materialov po postavitvi parka -- nadaljnja skrb za park je izključno dobra volja upravljavcev, ki za stroške certificiranja namenijo približno 2000 evrov na leto. »Temu se ne bi smeli izogniti. Upam, da imajo vsi upravljavci certifikate, saj je varnost na prvem mestu. Če bi se nekoč nekaj zgodilo, bi to metalo slabo luč na vse,« še meni Koren.
Vsaka naložba se ne splača
Naložba je odvisna od velikosti parka in zahtevnosti terena. Načeloma velja, da bo za gradnjo ene postaje treba odšteti 2500 evrov. Resnejši parki jih bodo potrebovali približno 40, medtem ko je največje število postaj pri nas 83. Cena obiska se bo gibala okoli 20 evrov za pustolovski in skoraj 30 za adrenalinski park. Naložba za pred dnevi odprt park v Solkanu je podjetje ProAktiv Sport stala 140.000 evrov. »Trend gradnje parkov je očiten. V naložbo smo šli, da bi nam omogočala prihodke, si pa nikakor ne obetamo velikih zaslužkov,« je dejal upravitelj parka Robert Krkoč. Matija Koren priznava, da je posel dober, vendar v isti sapi opozarja, da so razlike med parki zelo velike: »Vse je odvisno od lokacije, da je upravljanje stroškovno najbolj učinkovito. Park mora biti dostopen čim večjemu številu ljudi. V nekaj letih bodo tako preživeli le najboljši upravljavci in najboljše lokacije.« Andrenalinski park Športne agencije Maya v Tolminu je tako že zgodovina. »Z gradnjo pustolovskih parkov v okolici se vzdrževanje našega parka ni več izplačalo, saj je bil obisk premajhen. Adrenalinski parki so na nek način že preživeti, zato ne razmišljam o morebitni gradnji novega,« je razložil direktor Maye Borut Nikolaš.
