Tiskane izdaje
Ljubljana – Računsko sodišče je ponovilo revizijo o ravnanju s komunalnimi odpadki od leta 2009 do 2012 in preverilo vse, kar je ministrstvo za okolje in prostor ukrenilo do zdaj, ter ugotovilo, da je področje odpadkov v Sloveniji še vedno enako neurejeno.
Zaradi »nekih kant«, kot se je izrazil, je moral mesto ministra za okolje in prostor (MOP) v začetku leta 2010 zapustiti Karl Erjavec, zdaj računsko sodišče zaradi neurejenosti ravnanja s komunalnimi odpadki ministrice Irene Majcen ni pozvalo k odstopu, pričakuje pa resen odziv na revizijsko poročilo in zahtevane popravljalne ukrepe. »MOP ima največjo težavo s strateškim razmišljanjem, kaj pravzaprav želimo,« je skeptičen Samo Jereb, namestnik predsednika računskega sodišča.
V prvi reviziji ravnanja s komunalnimi odpadki do 2009. so bili na računskem sodišču nezadovoljni z izvedbo popravljalnih ukrepov, zato so izdali sklep o hudi kršitvi obveznosti dobrega poslovanja. »Ker smo ugotavljali, da se na tem področju prav veliko ne dogaja, smo uvedli novo revizijo. Žal pa tudi šest let kasneje ugotavljamo, da večina takrat nezadovoljivo ali delno zadovoljivo ocenjenih ukrepov še ni izvedena,« je opozoril Jereb in kot primer navedel, da je ministrstvo že leta 2012 pripravilo osnutek uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, a ta uredba še vedno ni sprejeta. Pravzaprav je zadovoljivo urejeno le ločeno zbiranje bioloških odpadkov.
Priročnik za MOP
V novem revizijskem poročilu računsko sodišče med drugim zahteva dopolnitev operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki z navedbo ciljev, dopolnitev zakona o varstvu okolja z jasno opredelitvijo zbiranja in obdelave vseh komunalnih odpadkov, pripravo analize nastajanja, obdelave in odlaganja odpadkov, saj zdaj teh podatkov ni, urediti pa mora tudi ravnanje z embalažo in odpadno embalažo. Skupaj s 33 priporočili so popravljalni ukrepi, kot pravi Jereb, skoraj priročnik za MOP.
Jereb pri tem upa, da na ministrstvu rokov za izvedbo aktivnosti ne bodo prestavili v leto 2018. »Če bi ministrstvo ukrepe, ki smo jih zahtevali v prvi reviziji, izvedlo tedaj, bi jih izvedlo s precej manj napora in manj težavami kot danes. A tudi če jih bo izvedlo zdaj, jih bo izvedlo bistveno lažje kot čez pet ali deset let,« je opozoril.
Kar 33-odstotni padec količine nastalih komunalnih odpadkov v MOP ni sprožil rdeče luči. Nekatere občine, zlasti tiste brez odlagališč, so leta 2012 glede na leto prej količino nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca znižale za več kot 150 kilogramov. Kriza in izvajanje ukrepov pa lahko po analizah pojasni le petodstotni padec. Zato so vsi podatki, tudi tisti, ki jih Slovenija pošilja v Bruselj, nezanesljivi. Jereb tako dvomi, da je Slovenija resnično v vrhu po deležu recikliranih odpadkov med članicami EU, ugotavlja pa tudi, da načrtovanje zmogljivosti za obdelavo odpadkov oziroma regijskih centrov temelji na nerealnih podatkih.
Ministrstvo podatkov nima, zato jih je računsko sodišče zbiralo po občinah. Pri tem so ugotovili, da so nekatere občine vse odpadke predale posrednikom, ki sploh nimajo ustreznih dovoljenj za obdelavo odpadkov (pri nas ima pravo dovoljenje le Simbio).
V šestih letih ministrstvu ni uspelo urediti niti sistema zbiranja odpadne embalaže. Javne službe brezplačno predajajo ločeno zbrano embalažo zasebnim družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Za več ločenega zbiranja je treba postaviti več zabojnikov, imeti več vozil in zaposlenih, to pa plačujejo uporabniki storitev javnih služb.
Manj v proračun
Računsko sodišče ugotavlja, da bi s spremembami lahko vsako leto pobrali za najmanj 16 milijonov evrov več embalažnine, zaradi neustreznih predpisov tudi ni bilo plačano za slab milijon evrov okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže. Nezadostni nadzor družbam za ravnanje z odpadno embalažo omogoča, da lahko presežke, ki znašajo približno 12 milijonov evrov na leto, namenjajo za financiranje aktivnosti, ki niso povezane z ravnanjem z odpadno embalažo.
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je dejala, da nepravilnosti že popravljajo, da pa bo trajalo dve leti za izvedbo vseh ukrepov.
