Računsko sodišče za razrešitev direktorja slovenjgraške bolnišnice

Ljubljana/Slovenj Gradec - Računsko sodišče je pozvalo svet Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, naj z mesta vršilca dolžnosti direktorja tega javnega zavoda razreši Vladimirja Toplerja. Računsko sodišče je namreč v porevizijskem poročilu o popravljalnih ukrepih pri določanju in izplačevanju plač direktorjem javnih zdravstvenih zavodov v letu 2003 in prvem trimesečju leta 2004 ugotovilo, da je slovenjgraška bolnišnica hudo kršila obveznost dobrega poslovanja.

Problem le v zdravniškem dodatku?

Računsko sodišče je ugotovilo nepravilnosti pri izplačevanju zdravniškega dodatka, ki ga Topler kot poslovni direktor ne bi smel prejemati. Pri tem pa igra določeno vlogo tudi ministrstvo za zdravje, je na novinarski konferenci Računskega sodišča povedala namestnica vrhovne državne revizorke Nataša Musar Mišeljič.

Ministrstvo je izdelalo vzorec pogodbe o zaposlitvi direktorjev javnih zdravstvenih zavodov, ki naj bi temeljil tudi na revizijskih ugotovitvah računskega sodišča, vendar pa je v tem vzorcu za vse direktorje javnih zavodov opredeljen tudi zdravniški dodatek.

Zaradi te vloge ministrstva je Računsko sodišče posebej ocenjevalo, ali je res bolnišnica odgovorna za nepravilnosti, saj je ravnala po vzorcu ministrstva. Vendar so se odločili, da je bolnišnica tista, ki je odgovorna, in sicer zato, ker se je Računsko sodišče v revizijskem poročilu opredelilo do stališča ministrstva. Sodišče je namreč jasno opredelilo, da takšno stališče ministrstva nima pravne podlage.

V porevizijskem poročilu je Računsko sodišče še ugotovilo, da 22 javnih zavodov ni v celoti in zadovoljivo odpravilo vseh nepravilnosti. Največ nezadovoljivih ukrepov se je po besedah namestnice vrhovne državne revizorke nanašalo na del plače za delovno uspešnost.

Sodišče je junija lani izdalo revizijsko poročilo o pravilnosti določanja in izplačevanja plač direktorjem javnih zdravstvenih zavodov v letu 2003 in prvem trimesečju leta 2004. V njem je sodišče 26 javnim zavodom izreklo negativno mnenje, šestim mnenje s pridržkom in 12 zavodom pozitivno mnenje. Ker večina javnih zavodov ni odpravila vseh nepravilnosti do konca revizijskega postopka, je sodišče od 41 zavodov zahtevalo tudi odzivna poročila.

Topler: Pogodba o zaposlitvi je imela soglasje ministrstva

" Če ugotovitve računskega sodišča držijo, potem bo moral svet ustrezno odreagirati, če pa gre za sistemsko napako, ki velja za vse direktorje bolnišnic, ki so tudi zdravniki in so dobivali dodatke neupravičeno, potem je torej napako treba sistemsko rešiti," je poročilo računskega sodišča komentiral predsednik sveta slovenjgraške bolnišnice Mirko Vošner.

Topler pa pravi, da je imela pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal, soglasje ministrstva za zdravje. Svet zavoda je sicer Toplerja 21. decembra razrešil s funkcije, vendar vlada za razrešitev še ni dala soglasja. Svet zavoda je nato na isti seji Toplerja imenoval za vršilca dolžnosti direktorja.

Negativno mnenje še za osem od desetih domov za starejše

Računsko sodišče je revidiralo še pravilnost določanja in izplačevanja plač direktorjev v desetih domovih za starejše občane. Osmim so izreklo negativno mnenje, enemu domu je izreklo pozitivno mnenje, enemu pa mnenje s pridržkom, je na novinarski konferenci povedala vrhovna državna revizorka Valenka Suhadolnik.

Pozitivno mnenje je prejel Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, mnenje s pridržkom Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca v Sevnici, medtem ko so negativno mnenje dobili domovi starejših občanov Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Vič-Rudnik, Novo mesto, Trebnje in domova upokojencev Podbrdo in Ptuj, Dom starejših Rakičan in Trubarjev dom upokojencev v Loki pri Zidanem mostu.

Z revizijo je računsko sodišče razkrilo nepravilnosti v skupnem znesku 7,401 milijona tolarjev oz. 7,9 odstotka revidiranih izplačil. Domovom pa je bilo mogoče očitati odgovornost za nepravilnosti, ki so skupno znašale 4,877 milijona tolarjev (5,2 odstotka revidiranih izplačil), je povedala Suhadolnikova. Nepravilnosti so bile sicer ugotovljene pri vseh predpostavkah plač (osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki) ter v enem primeru pri izplačilu enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje.

Negativni mnenji za mariborske in dolenjske lekarne

Sodišče je izreklo negativno mnenje glede pravilnosti poslovanja Dolenjskih lekarn Novo mesto in Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor za lansko leto, saj so ugotovili pomembne nepravilnosti na področju določanja in obračunavanja plač ter javnega naročanja blaga in materiala, storitev in osnovnih sredstev, pa je povedala pomočnica vrhovne državne revizorke Helena Kralj.

Zavod mariborskih lekarn med drugim ni imel izdelanih meril za ugotavljanje delovne uspešnosti zaposlenih, niso pa pridobili soglasja ministrstva za zdravje k prvi razporeditvi zaposlenih, medtem ko pri določitvi količnikov osnovne plače delovnih mest ni upošteval določil zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter pravilnika o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu.

Pri določanju in obračunavanju dodatka za posebne obremenitve in odgovornosti, dodatka za vodenje, dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času in dela v času dežurne službe pa zavod ni upošteval omejitev kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, zato so bila izplačila previsoka za skupno 1.100.000 tolarjev. Računsko sodišče pa je ugotovilo tudi nepravilnosti pri izplačilu dela plače za delovno uspešnost direktorja, ki je presegel omejitev, določeno v pravilniku o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev lekarn, zato so bila izplačila previsoka za 404.000 tolarjev.

Pri izbiri dobaviteljev blaga in materiala, izvajalcev storitev in dobaviteljev osnovnih sredstev ter izvajalcev investicijskih del zavod ni ravnal v skladu z veljavnimi predpisi s področja javnega naročanja, saj je oddajal naročila, ne da bi predhodno izvedel postopke, predpisane z zakonom in notranjim predpisom. Nabave je tako izvajal brez ustrezne podlage. V letu 2004 je bilo nepravilno oddanih za 6,6 milijarde tolarjev naročil blaga in materiala, za 26 milijonov tolarjev naročil storitev in 100 milijonov tolarjev naročil opreme in investicij v osnovna sredstva.

Glede dolenjskih lekarn pa je računsko sodišče ugotovilo, da je zavod na področju plač najmanj štiri zaposlene razporedil na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali vseh pogojev za zasedbo delovnega mesta, ki so določeni v aktu o sistemizaciji. Pri določanju in obračunavanju dodatkov prav tako niso upoštevali že omenjenih veljavnih predpisov in so tako neupravičeno določali in obračunavali dodatke zaposlenim ter izplačevali dodatke, zato so bila izplačila dodatkov za 38,2 milijona tolarjev previsoka.

Tudi pri določanju in obračunavanju dodatkov direktorici dolenjskih lekarn niso upoštevali veljavnih predpisov, tako je zavod direktorici izplačal za dva milijona tolarjev dodatkov preveč. Zaposlenim pa so dolenjske lekarne izročile vrednostne bone v skupni vrednosti 1,4 milijona tolarjev, za kar ni podlage v veljavnih predpisih, je zapisano v revizijskem poročilu.

Pri nabavi materiala, blaga, storitev in osnovnih sredstev dolenjske lekarne prav tako niso ravnale v skladu z veljavnimi predpisi. Zaradi tega je bilo lani nepravilno oddanih za 3,5 milijarde tolarjev naročil blaga in materiala, pri čemer največji delež predstavlja nabava zdravil, za nabavo katerih Dolenjske lekarne niso izvajale nikakršnih postopkov za oddajo javnega naročila. Lekarne so nepravilno oddale tudi za 2,2 milijona tolarjev naročil storitev in za 14 milijonov tolarjev javnih naročil osnovnih sredstev.