Tiskane izdaje
Novo mesto – Osnovna šola Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični je zadnja v vrsti med dolenjskimi in belokranjskimi šolami, ki jim je zdravstveni inšpektorat (znova) izdal odločbo o preventivnih ukrepih zaradi presežene koncentracije radona. Največje težave s tem radioaktivnim plinom imajo v OŠ Ribnica, kjer izmerjena vrednost v kletni učilnici za več kot 15-krat presega še pogojno dovoljenih 400 bekerelov na kubični meter zraka (Bq/m3).
Novica je med starši takoj na začetku šolskega leta povzročila precej negodovanja in strahu. Ravnatelj šentviške osnovne šole Janez Peterlin pravi, da učilnico zdaj večkrat na dan zračijo, v njej so zmanjšali število učnih ur in namesto razrednega pouka uvedli predmetnega. »Na podlagi zapisnika in odločbe sem zahteval takojšnje dodatno merjenje v vseh šolskih prostorih. Po mojem prepričanju je bilo ravnanje inšpektorja precej neresno, saj bi moral vsebnost radona izmeriti povsod, in ne zgolj v eni učilnici,« je za Delo povedal Peterlin. Napovedal je, da bodo z vodstvom ivanške občine izdelali sanacijski program, takoj ko bodo znani rezultati meritev v vsej šoli.
Vendar je republiški inšpektor za varstvo pred sevanji Tomaž Šutej za Delo povedal, da gre za staro zgodbo, saj je inšpekcija že pred več kot desetletjem prejšnjemu ravnatelju Jerneju Lampretu naložila sanacijo učilnice, vendar je ni izvedel. Zaradi kopičenja radona morajo zračiti celotno šolo, in ne zgolj enega razreda, je pojasnil Šutej.
Po sanaciji spet težave
Med sedmimi šolami, ki so prejele odločbe med poletnimi počitnicami, je tudi semiška OŠ. V štirih učilnicah koncentracija radona še dovoljeno presega tudi do 12-krat. Ravnateljica Silva Jančan je povedala, da so težave z radioaktivnim radonom imeli že pred leti, a so jih s pogostim prezračevanjem zmanjšali, ko so pri energetski sanaciji objekta zamenjali okna in prostore zatesnili, pa prezračevanje ni več pomagalo. Ker težav niso odpravili niti z lansko sanacijo tal v dveh učilnicah, so med letošnjimi počitnicami uredili strojno prezračevanje in zdaj upajo, da bodo ponovljeni rezultati meritev precej boljši. Za drugi dve učilnici pa Jančanova napoveduje temeljito sanacijo v prihodnjem letu.
Župan čaka na državni denar
Največjo koncentracijo radona je inšpektor letos izmeril v ribniški OŠ Franceta Prešerna v kletni učilnici stavbe C – 8000 Bq/m3 zraka ali dvajsetkrat nad dovoljeno. Ravnateljica Andreja Modic je povedala, da šola za to učilnico, v kateri poteka pouk biologije, ni prejela nobene inšpekcijske odločbe. Po posvetovanju z inšpektorjem so omejili navzočnost posameznega učenca v prostoru na največ 250 ur na leto, učiteljica pa v njem ne sme poučevati ves delovni čas. Župan Jože Levstek je napovedal, da se bo občina takoj lotila sanacije učilnice, ko bo dobila povrnjenih 30.000 evrov od ministrstva za šolstvo za uspešno protiplinsko sanacijo prostorov v sosednji šolski stavbi A. Tam je koncentracija radona znašala tudi do 20.000 Bq/m3 zraka, zato v njej lani niso imeli pouka. Šolsko ministrstvo za povračilo stroškov sanacije šolskih objektov v letošnjem proračunu ni namenilo niti centa, čeprav jih k temu zavezuje zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti.
Napoved novih meritev
Inšpektor Šutej pravi, da bo v štirih podružničnih OŠ v Bučki (Škocjan), Podgradu (Novo mesto), Šentlovrencu (Trebnje) in Kočevski Reki (Kočevje) opravil ponovne meritve, saj so lanske pokazale, da je radona za deset do dvajset odstotkov nad dopustno vrednostjo.
Šutej pravi, da se zdravstveno stanje odraslih in otrok tudi pri zelo visokih vsebnostih radona nad 10.000 Bq/m3 praviloma ne poslabša, saj radioaktivni delci poškodujejo le posamezne skupine celic v pljučih. Večina tkiva ostane nepoškodovana in deluje naprej. Ker pa se število poškodovanih in mutiranih celic sčasoma povečuje, je čedalje večja verjetnost za nastanek pljučnega raka.
Radonu se lahko povsem izognemo le na odprtem morju in v gorah, sicer pa je prisoten povsod. Njegov vir je uran. Kjer je več urana, je ponavadi več tudi radona (Žirovski vrh – rudnik urana, Idrija – rudnik živega srebra, kočevsko območje – rjavi premog, Kanižarica – črni premog). Na pojavnost pomembno vpliva tudi prepustnost tal, kjer so odločilni kraški teren in geološke prelomnice. Dolenjska z Belo krajino in Notranjska s Krasom sta območji s povečanim tveganjem za prekoračitev dopustne vrednosti radona. »Težavam z radonom se najuspešneje izognemo s pravilno gradnjo in prezračevanjem. Neustrezne energetske sanacije stanje samo še poslabšajo,« je prepričan Šutej.
