Radvanjčani odprli vrata mestne blagajne

Maribor – Krajani mestne četrti Radvanje so prvi v Sloveniji uresničili institut neposredne demokracije in potrdili projekte, ki jih bo moralo občinsko vodstvo upoštevati pri načrtovanju proračuna za prihodnje leto. Neposredno so odločali o porabi 100.000 evrov, kar zadostuje za najmanj deset projektov.

»Zelo sem zadovoljen z glasovanjem. Pokazalo se je, da ljudje želijo sodelovati pri soodločanju o zadevah, ki se tičejo njih in mesta,« je po uspešnem glasovanju poudaril predsednik delovne skupine za uvedbo participatornega proračuna Metod Dolinšek. »Pokazala se je tudi zrelost glasovalcev, saj so med projekti izbrali tiste, ki niso nujno najbolj infrastrukturno pomembni, ampak so pomembni zato, da se mestna četrt krepi.«

Glasovanja o 22 projektih se je udeležilo 652 volilnih upravičencev, neveljavnih je bilo le pet glasovnic, kar po prepričanju Dolinška kaže na to, da so se ljudje dobro pripravili: »Zdaj pa pričakujemo, da bo to v proračunu in da bo proračun sprejet.«

Med projekti z največjo podporo so se znašli sanacija radvanjskega trga (4000 evrov), namestitev košev za odpadke (1800 evrov), ureditev otroškega igrišča (15.000 evrov), pohorski park doživetij (20.000 evrov) in izboljšanje prometne varnosti na Pohorski ulici (2200 evrov). »Pokazalo se je, da ljudje niso podprli komunalnih projektov, ti so zahtevali večino denarja, ki je bil na razpolago,« ugotavlja Dolinšek. Na mizi so, denimo, imeli projekt obnove Maroltove ulice, vreden 80.000 evrov, vendar bi, če bi bil potrjen, zmanjkalo denarja za skoraj vse drugo. »Komunalni projekti so zelo dragi. To področje mora občina urejati posebej,« poudarja predsednik mestne četrti Radvanje Nino Kac.

Občina ne sme zatajiti

»Čakam na poročilo delovne skupine. Projekti, ki so dobili največ glasov, bodo uvrščeni v predlog proračuna,« se je odzval župan Andrej Fištravec, ki participatorni proračun podpira od nastanka ideje: »Veseli me, da so pobudniki in mestna uprava našli skupni jezik in znova dokazali, da so za Maribor pomembni presežki mogoči samo s skupnim delom.«

Zadovoljstva ne skriva niti Matic Primc iz skupine Odločaj o mestu, ki je glavni »krivec«, da so se v Mariboru sploh ogreli za neposredne oblike odločanja o delu občinskega proračuna. Odziv ljudi je bil odličen že pred glasovanjem, v nabiralniku mestne četrti Radvanje se je znašlo 78 predlogov, za glasovanje pa je potem občina pripravila nabor dvaindvajsetih projektov in polovico jih bodo tudi uresničili. Voljo ljudstva je treba upoštevati v celoti, sicer glasovanje nima smisla in participatornega proračuna ne bo, pravi Primc.

Prihodnje leto širitev projekta

Po njegovih besedah je bila pot od zamisli do izvedbe kar dolga, vse skupaj bi bilo mogoče narediti v krajšem času. Ko je enkrat obstajala politična volja, je že po dveh mesecih nastala delovna skupina in k sodelovanju so povabili vseh enajst mariborskih mestnih četrti in šest krajevnih skupnosti. »Večina se jih ni odzvala, le šest jih je bilo pripravljenih sodelovati,« je razkril Primc. Na koncu so se odločili za Radvanje, saj gre hkrati za mestno in ruralno območje pa tudi svet mestne četrti je pokazal veliko pripravljenost za sodelovanje.

Prebivalci drugih mestnih četrti in krajevnih skupnosti bodo novo priložnost za odločanje o mestnih financah dobili prihodnje leto, ko namerava občina Maribor projekt razširiti na šest mestnih četrti in krajevnih skupnosti, pri čemer bo znesek za investicije odvisen od števila prebivalcev posamezne četrti oziroma skupnosti. Dolinšek bo predlagal vključitev tistih ožjih delov lokalne skupnosti, ki bi lažje uskladili projekte na večjih območjih, saj bi kazalo ustvariti nasprotni sistem načrtovanja javne porabe od sedanjega. Že leta 2017 bi lahko v odločanje o delu investicij vključili vse prebivalce Maribora.