Uradno so v LMŠ, SMC, SD in Desusu včeraj povedali, da se nagibajo k podpori Petru Svetini in Roku Svetliču, ki sta jih prepričala tudi s predstavitvijo, a dopuščajo, da bi lahko podprli tudi koga drugega. Predsednik Borut Pahor je poudaril, da so se na srečanju s premierom, predsednikom državnega zbora in predsednikom državnega sveta »politično modro dogovorili«, da morajo vsi pokazati nekoliko več fleksibilnosti, ker je za izvolitev varuha za človekove pravice potrebna dvotretjinska večina. Na koncu so dopustiti priložnost, da nekdo, ki bi začel v postopku izbire uživati večjo podporo, podporo tudi dobi. Manjšinska vlada, ki ima tudi ob podpori poslancev obeh narodnih skupnosti in zunanje partnerice Levice le 53 glasov, bo za to imenovanje nujno potrebovala poslanske glasove desnice.
Največja opozicijska stranka je pri napovedovanju podpore kot vedno skrivnostna. Prvak NSi Matej Tonin je podporo že napovedal Svetini, ki mu v primerjavi s Svetličem zaenkrat kaže malenkost bolje. Ali bodo sploh komu namenili svoje glasove, pa še razpravljajo v SNS, saj, kot pravi Zmago Jelinčič, glede na minulo delo varuhov za človekove pravice dvomijo o smiselnosti trenutne ureditve. Tudi v zunajvladni partnerici Levici se o podpori še niso izrekali, a bodo na pogovor sprejeli vse kandidate in se odločili na podlagi njihovih predstavitev.
Če stranke ne bi našle soglasja, se v državnem zboru špekulira tudi o možnosti ponovitve mandata Vlaste Nussdorfer, ki se ji šestletni mandat izteče 23. februarja, ali o možnosti izvolitve predsednice ZPMS Ljubljana Moste - Polje Anite Ogulin. Nobena od njiju formalno ne kandidira, a sta povedali, da bi bili ob zadostni podpori pripravljeni razmisliti o položaju.
Devet predlogov kandidatur s soglasjem kandidatov je prispelo na javni poziv predsednika republike