Raje odškodnine kot visoke ograje

Ilirska Bistrica – Je za začarani krog konfliktov z velikimi zvermi kriva prevelika populacija medvedov in volkov ali to, da ovce »varuje« 106 centimetrov visoka ograda ali le nekaj žic električnega pastirja. Politika za zdaj stavi le ne svetovanje, ozaveščanje in izplačilo odškodnin. Uporaba ustreznih varoval je še vedno prostovoljna.

Notranjci so zaradi napadov volkov na drobnico in številnih obiskov medvedov v vaseh prejšnji teden na pogovor povabili ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, sestanek pa je bil za javnost zaprt.

»Napadi volkov so se 10. 11. in 12. oktobra vrstili drug za drugim. Ne mi prodajat zgodbice, da je Rdeča kapica pojedla volka. Nihče, niti tako imenovana stroka ne pove, koliko je volkov in medvedov na Notranjskem. Medved je že v vsaki vasi. V zaselku Klance med Danami in Gornjim jezerom so videvali vsak večer po enajst medvedov, zaradi sadja, in ne zaradi smeti ali drobovine. Nočem, da postrelijo vse, kar je kosmatega v gozdu, a nekaj morajo narediti,« je za Delo dejal župan Loške doline Janez Komidar.

Padlo bo sedem volkov

Župan in rejci drobnice so predlagali uvedbo mrhovišč ter povečanje odstrela medveda in volka za 30 odstotkov, 70 odstotkov vsega odstrela pa naj se uresniči na Notranjskem.

Toda Notranjci so bili letos prepozni. Pravilnik s kvotami za odstrel je bil uveljavljen 16. oktobra. Do 30. septembra 2016 bo v Sloveniji lahko odstreljenih 89 medvedov, večinoma v osrednjem območju populacije, predvidevajo pa še 20 drugače pogubljenih osebkov. Čeprav so raziskave v Sloveniji in v svetu dokazale, da je odstrel volkov popolnoma neučinkovit za preprečevanje škode, bo lahko padlo sedem volkov oziroma bo lov nanj končan, ko bodo odstreljeni ali ko bodo drugače poginili trije volkovi, stari dve leti ali več.

Pripravljeni pravilnik čaka

V Sloveniji, pravijo strokovnjaki, ki so sodelovali v projektu SloWolf, je precej rejcev na območju zveri, ki nimajo nobene škode, na manjšem številu pašnikov pa se te pojavljajo iz leta v leto. Za stroko je rešitev konflikta zaradi velikih zveri, ki so jih še pred državo Slovenijo in Evropo zavarovali lovci, jasna. Na Zavodu za gozdove Slovenije so že pred leti pripravili nov pravilnik za izboljšanje varovanja živine, a ostaja v predalih, čeprav se je vlada, ko je na začetku leta 2013 sprejela akcijski načrt za volka, zavezala, da bo uredila zakonske podlage za uveljavitev novega pravilnika. Vlada je zakon o ohranjanju narave spremenila, a le zaradi vožnje s kolesi v naravi, ne pa zaradi pravilnika o varovanju živine, ministrica Majcnova pa za Delo noče povedati, zakaj tega ne stori oziroma kdaj bo.

Verjetno nekateri kmetijci namesto ustreznih varoval raje prejemajo odškodnine. Po novem pravilniku bi morala manjšina rejcev na območju volkov, pri katerih se velike škode pojavljajo iz leta v leto, uporabiti najmanj 160 centimetrov visoke elektromreže in drugo opremo, ki bi jim jo brezplačno priskrbela država, če bi hoteli še naprej prejemati odškodnine. Za večino rejcev pa pravilnik ne bi spremenil ničesar.

Šest problematičnih rejcev

»Ni jasno, zakaj ministrstvo odlaša s sprejetjem pravilnika, ki bi verjetno precej zmanjšal konflikte. Politika ima seveda pravico, da ne upošteva vedno stroke, vendar naj potem jasno pove, zakaj nekatere odločitve so ali niso sprejete,« pravi biolog Miha Krofel, ki je sodeloval v projektu SloWolf.

V tem so ugotovili, da večina vse škode po volkovih nastane pri manj kot odstotku rejcev v življenjskem območju volka. Število škodnih dogodkov po volku se je v času trajanja projekta SloWolf zmanjšalo s 575 leta 2010 na 163 leta 2013, vrednost škod po volku pa se je zmanjšala za kar 74 odstotkov. Le en velik rejec od sedmih, ki so imeli največ škode zaradi volkov ter so jim brezplačno v uporabo ponudili visoke elektroograje za nočno varovanje črede in pastirske pse, je bil pripravljen sprejeti ponujeno pomoč. Škode zaradi volkov so se končale, s tem pa država še vedno prihrani 100.000 evrov na leto, kolikor mu je morala pred tem izplačevati za škodo.

Kljub vsem strokovnim in preverjenim ugotovitvam rejci lahko še naprej premoženje varujejo s 106 centimetrov visokimi elektromrežami, za katere tudi predstavnika območnih enot ZGS iz Sežane in Postojne Andrej Sila in Peter Krma menita, da ni primerna zaščita pred velikimi zvermi.

Medvede morajo še prešteti

Medtem ko bi morali pri volku, po katerem se škoda zmanjšuje, le podpirati preverjena prizadevanja, ki vodijo do manj konfliktov, pa je treba medvedjo populacijo šele ponovno prešteti. Da je medvedov več, kot jih je bilo ob zadnjem štetju leta 2007, pritrjuje tudi vodja intervencijske skupine za medveda Tone Marinčič iz lovišča s posebnim namenom Jelen. Koliko več jih je, pa ne ve nihče, saj denarja za monitoring zadnja leta ni bilo. Štetje volkov in medvedov ter uvedba nekaterih preventivnih ukrepov za medveda se ponovno začenjata zdaj, ko so za to našli denar v državnem proračunu in s projektom Life DinAlp Bear.