Rant si želi srečanja s poslanci

Ljubljana/Brežice – V izjavi za javnost je kandidat predsednika Drnovška za guvernerja Banke Slovenije Andrej Rant danes pojasnil, da se je doslej že sestal s poslanci poslanskih skupin SD in DeSUS. Meni pa, da bi bilo koristno srečanje tudi s poslanci ostalih poslanskih skupin, ki ga doslej še niso povabile na razgovor. “Poslanska skupina NSi se je pred kratkim srečala tudi s prijavljenim kandidatom, ki v prvem krogu uradno ni bil predlagan v postopek. Zato bi pričakoval spoštovanje načela enakosti obravnave,” je zapisal Rant.

Če bi mu poslanci omogočili osebno predstavitev in tudi to, da jim osebno odgovorim na pomisleke, bi vsak izmed njih lahko oblikoval svoje stališče in ga na tajnem glasovanju tudi izrazil. “Odgovornost posameznika za sprejemanje odločitev, ki sodijo k njegovi funkciji, je skrbno oblikovana tudi v Evropskem sistemu centralnih bank,” meni Rant.

“Evropske institucije si želijo predvidljivega ravnanja svojih članic. S tem sem se velikokrat soočil na posvetovanjih, ki so spremljala priprave na prevzem evra. Na tem se je oblikovalo tudi medsebojno zaupanje. V kolikor bo pri izbiri guvernerja nastal dvom v korektnost postopkov, bodo v dosedanjo predvidljivost in v ustvarjeno evropsko zaupanje vstopila neznana tveganja. Prepričan sem, da izpolnjujem tudi pričakovanja predsednika vlade, ki jih je 13. februarja izrazil na novinarski konferenci, ko je dejal, da naj bi Banka Slovenije dobila človeka, ki je kredibilen, ki ima sposobnosti za njeno vodenje in ki bo znal izkoristiti tudi nove priložnosti, ki se Sloveniji ponujajo z vstopom v evroobmočje,” je v izjavi še napisal Rant.

Ob komentarjih glede vodenja denarne politike Banke Slovenije, ki so bili objavljeni v Delu v soboto, 17. februarja, pa Rant pojasnjuje:

- Cilj denarne politike je stabilnost cen. Dokler je vodila samostojno denarno politiko, je Banka Slovenije za uresničevanje tega cilja imela na voljo dve orodji: obrestne mere in tečaj. Orodij (n.pr.tečaja) nikoli ni postavljala za cilj.

- V zadnjih letih so se v Sloveniji pojavljali nasveti, da je za zniževanje inflacije edino možna samo ena izbira. Obstojajo različne izbire. Pri vsaki je potrebno oceniti tudi tveganja. Banka Slovenije je izbrala tisto, pri kateri so bila tveganja za vzdržno zniževanje inflacije najmanjša. Merilo izpolnjevanja vzdržnosti znižanja inflacije je bilo ključen element negativne konvergenčne ocene za Litvo.

- V celotnem obdobju svojega delovanja je Banka Slovenije ohranila enak pristop k denarni politiki. Temeljil je na ohranjanju nadzora nad domačimi obrestnimi merami v procesu zniževanja inflacije. Do vstopa v ERM II je bila inflacija znižana do take mere, da je višina domačih obrestnih mer brez opore tečaja zadoščala za doseganje inflacijskega konvergenčnega kriterija. Banka Slovenije je zato lahko vstopila v ERM II in tečaj stabilizirala. Pred vstopom v mehanizem ERM II je ustreznost pristopa Banke Slovenije potrdila tudi ECB. Po vstopu v EU je bolj kakor tečaj na cene delovala konkurenca kmetijskih proizvodov in odprava carin. To je začasno znižalo osnovno inflacijo (= inflacija brez cen energentov in cen nepredelane hrane) skoraj do 0%. Stabiliziranje tečaja ni preprečilo vračanja osnovne inflacije na okoli 2,6% v decembru 2006. Na te procese, ki jih morajo obvladovati fiskalna in strukturne politike, sem opozoril na januarski Evrokonferenci.

- Z vstopom v ERM II se je Banka Slovenije odpovedala tečaju kot orodju denarne politike, v politiki obrestnih mer pa je svoje odločitve usklajevala s politiko obrestnih mer ECB. Obdobje bivanja v ERM II je namenjeno dokončni uskladitvi nacionalne denarne politike z denarno politiko ECB. Tečaj tolarja v mehanizmu ERM II ni bil fiksiran. Kaj se s tečajem v tem mehanizmu lahko dogaja, najbolje kaže primer slovaške krone.

Čigav bo guverner?

Konfliktno komunikacijo med predsednikom države Janezom Drnovškom in predsednikom vlade Janezom Janšo je po dosedanjih zapletih pri financiranju službenih poti predsednika države in drugih zunanje in notranje političnih razhajanjih obudil spor o imenovanju guvernerja. Drnovšek je odzive premiera, ki opozarja, da številne trditve predsednika države niso resnične, označil celo za primitivne.

Zadnje javne izjave predsednika države so nekoliko načele običajno mirnost Janeza Janše, ki je naglo odšel z novinarske konference v Brežicah ob 18-letnici ustanovitve SDS. Drnovšek vztraja, da predsednik vlade in koalicija posegata v zakonski sistem izbora in imenovanja guvernerja Banke Slovenije in da bi državni zbor moral sprejeti njegov predlog.

V tem, da se to ni zgodilo, se kaže krizna situacija, ki pod vprašaj postavlja državotvornost državnega zbora in vladne koalicije, ocenjuje predsednik, ki predloga za izvolitev Andreja Ranta, kljub nasprotovanju večine političnih strank, ne bo umaknil. Dogajanje nakazuje, da vlada ne želi neodvisnega guvernerja in da so zanjo na vodilnih položajih institucij, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z oblastjo, sprejemljivi le njeni pristaši, vztraja Janez Drnovšek.

»V njegovih izjavah je kar nekaj neresničnih navedb. Izbira guvernerja je ustavna pristojnost državnega zbora in šele naknadno je zakon določil, da kandidata predlaga predsednik države. Zaradi tega je nujno posvetovanje in sodelovanje obeh strani, kar je tudi bila dolgoletna praksa,« je ob robu sveta SDS v Brežicah predsednik vlade Janez Janša komentiral Drnovškove izjave.

Več preberite v današnji tiskani izdaji Dela!