Tiskane izdaje
V zadnjih petih letih se je zadolževanje slovenskih občin sicer povečevalo vse počasneje: v primerjavi z letom 2009 so občine svoj dolg leta 2010 povečale za 118 milijonov evrov ali za 19 odstotkov na 733,5 milijona evrov. Leta 2011 se je dolg povečal še za 71 milijonov ali za slabih deset odstotkov, leta 2012 je bilo dolga več za 31,6 milijona ali za 3,9 odstotka, leta 2013 pa se je povečevanje z 0,43 odstotka ali dodatnimi 3,6 milijoni evrov skoraj ustavilo.
Največji razlog za upad zadolževanja neodzivnost bank
Povprečna zadolženost občin na prebivalca je bila tako konec lanskega leta 410 evrov, kar je le evro več kot leto prej. Zanimalo nas je, ali so se župani nenadoma zavedeli, da brezglavo zadolževanje ne vodi nikamor, ali pa se je zgodilo kaj drugega, kar je pripomoglo k ustavitvi rasti dolgov občin. Iz službe za stike z javnostjo ministrstva za finance so nam na to dilemo odgovorili, da »predvidevajo, da je glavni razlog za ustavitev rasti zadolževanja občin mogoče iskati v tako imenovanem kreditnem krču oziroma povečani previdnosti bank pri dajanju kreditov občinam.«
Podobno meni tudi murskosoboški župan in predsednik Skupnosti občin Slovenije Anton Štihec, ki pa nam je naštel še druge vzroke. »Občine imajo omejitve glede možnosti zadolževanja. Zadolžujejo se, ko ocenijo, da z lastnimi prihodki ne bodo mogle zapreti finančne konstrukcije. Ker se lastni prihodki občin vsako leto zmanjšujejo, to pa zato, ker so se skoraj povsem ustavile investicije gospodarskih družb ali posameznikov, in ker imajo občine omejitve glede višine zadolževanja, je vse to privedlo do tega, da se tudi občine več ne odločajo toliko za nove investicije. Največji razlog za upad zadolževanja pa je res neodzivnost bank, saj je tudi občinam težko dobiti kredit. Prej smo dobili ponudbo za kredit od šestih bank, danes da ponudbo ena ali kvečjemu dve. Drugi največji razlog pa je dejstvo, da so občine v letih od 1995 do zdaj na svojih območjih zgradile že zelo veliko nove infrastrukture in ni več potrebe po tolikšnih novih naložbah.«
Po dolgu na prebivalca
Svojo zadolženost pa je med mestnimi občinami v zadnjem letu najbolj, za kar 163 odstotkov na 8,47 milijona evrov, povečala Nova Gorica. Tam pravijo, da so se za tri milijone evrov dodatno zadolžili zaradi predvidenih naložb, 2,95 milijona evrov posojila pa so morali najeti zaradi poplačila sodne poravnave v sporu s SGP Gorica zaradi lastništva javnih površin v mestu.
Po dolgu na prebivalca vodijo manjše občine. Na vrhu lestvice je še vedno občina Gornji Petrovci s 1740 evri dolga na prebivalca, kar je popolnoma enaka številka kot leto prej, čeprav je absolutni znesek njihovega dolga nižji za 22.000 evrov in znaša 3,85 milijona evrov ali 1,65-kratnik njihovega lanskega proračuna. Enak dolg na prebivalca je posledica ponovnega zmanjšanja števila prebivalcev v občini, kar je po trditvah tamkajšnjega župana Franca Šlihthubra tudi glavni razlog za njihove finančne težave.
»Naš dolg ostaja in čaka na boljše čase, če bo imela nova vlada kaj več razumevanja za majhne obrobne občine. Sistem financiranja primerne porabe občin je nepravičen in ne upošteva tega, da je, na primer, pri nas na precejšnji površini občine vse manj prebivalcev. Občina mora tako s čedalje manj denarja skrbeti za enako infrastrukturo, objekte in drugo. Če imaš v občini na leto osemsto smrti in 300 rojstev, je to problem ...«
Z argumenti župana Šlihthubra se le delno strinja murskosoboški župan Anton Štihec, ki je tudi predsedujoči Skupnosti občin Slovenije. »Delno se strinjam, saj imajo nekatere majhne občine tudi velik teritorij in veliko cest, kilometrov vodovoda in drugega. Toda merilo za izračun primerne porabe delno že upoštevajo tudi te podatke. Od vsake občine pa je odvisno, kam vlaga javna sredstva – ali v gradnjo nujne infrastrukture, kot so vodovodi in kanalizacija, ali pa gradi športne centre v vsaki vasi.«
Zanimiv podatek je tudi, da ima 109 občin z manj kot 5000 prebivalci skupaj za 85,42 milijona dolgov ali dobro desetino vse zadolženosti vseh slovenskih občin, enajst mestnih občin pa je imelo konec leta 2013 za 424,43 milijona evrov dolgov, kar je dobra polovica vse zadolženosti. Anton Štihec o tej razliki pravi, da imajo občine z manj kot 5000 prebivalci preprosto premajhne proračune, da bi se lahko lotevale velikih infrastrukturnih projektov in se zato tudi toliko ne zadolžujejo. V večjih občinah pa so tudi naložbe precej večje (širše ceste zaradi prometne prepustnosti, čistilne naprave z več populacijskih enot ...), zato se morajo tudi bolj zadolževati, da jih lahko izvedejo.
Preseganje zakonitega likvidnostnega zadolževanja
In koliko je zadolževanje slovenskih občin sploh upravičeno in v skladu s predpisi? »Ministrstvo za finance nima zakonske podlage za neposreden nadzor nad zadolževanjem lokalnih skupnosti. Nadzor lahko opravljajo nadzorni odbori občin, kot najvišji nadzorni organ javnih financ na lokalni ravni, in Računsko sodišče RS. Ministrstvo za finance pa dejansko zadolženost posamezne občine lahko preverja samo v postopku pridobivanja soglasja za zadolžitev, ko mora občina predložiti predpisano dokumentacijo. V postopku pridobivanja soglasij za zadolžitev občin pa ugotavljamo, da se nekatere občine zadolžujejo brez soglasja MF, in sicer v primerih finančnega najema ter v primerih kratkoročnega zadolževanja občine, ki ni odplačano v istem proračunskem letu. Nekatere občine presegajo z zakonom določen mogoči obseg likvidnostnega zadolževanja, nekatere še vedno sklepajo blagovne kredite in pri tem kršijo določbe zakona o izvrševanju proračuna glede plačilnih rokov, nekatere občine pa izdajajo poroštva osebam zasebnega prava. Poleg tega ugotavljamo, da posamezne občine tudi pri poročanju o stanju zadolženosti občine ter zadolženosti pravnih oseb na ravni občin ne poročajo realno o vseh obveznostih, ki jih imajo iz dolgoročnih in kratkoročnih posojil oziroma izdanih poroštev ter finančnih najemov. Rezultati takega pristopa pa se pokažejo v prezadolženosti, ko lokalna skupnost tekoče ne plačuje zapadlih obveznosti in se izvajajo izvršbe. Ko ministrstvo ugotovi take kršitve, občini seveda ne izda soglasja za zadolžitev,« pravijo na ministrstvu za finance.
