Ravenski upokojenci so postali tujci na svojem

Upokojenci niso lastniki društvenih prostorov, lastninsko pravico je vpisal človek, ki naj bi uredil vpis v zemljiško knjigo.

Objavljeno
30. oktober 2017 09.06
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik
Ravne na Koroškem - Okoli tisoč članov ravenskega društva upokojencev je pretresenih: človek, ki so ga pred leti najeli in plačali, da jim društvene prostore vpiše v zemljiško knjigo, se je vanjo vpisal kar sam. Tega ne bi izvedeli, če ne bi bila zoper lastnika, družbo Kajžer in njenega prvega moža Zdravka Fajmuta, pred dvema letoma vložena izvršba nekoga tretjega.

Društvo ni nikoli podvomilo, da niso lastniki skoraj 600 kvadratnih metrov velikih klubskih prostorov v pritličju stanovanjskega bloka Ob Suhi, ki so jih kupili od Gradisa pred skoraj tremi desetletji. V društvenih prostorih imajo sicer manjše pisarne, predavalnico ter prostor, v katerem igrajo šah in biljard.

Društvo je takrat za vpis v zemljiško najelo podjetje Dinamik, d. o. o., ki ni imelo nobenega zaposlenega, posle zanj pa je kot samostojni podjetnik opravljal Zdravko Fajmut. »Nihče ni niti pomislil, da vpisa ni uredil. Moj žal že pokojni predhodnik Jože Šater je zatrjeval, da je zadeva urejena. Preverjali pa nismo, ker za to nismo čutili nobene potrebe,« je povedal Jože Prednik, predsednik ravenskih upokojencev, ki je bil pred tem, da preda posle, vendar si je po izbruhu afere premislil: »Nisem imel srca, da bi to storil v teh razmerah.«

Društvo se je v nove prostore preselilo leta 1988. Jože Samec, takratni predsednik gradbenega odbora, se kljub visoki starosti dobro spominja, kako je gradnja potekala. »Z Gradisom smo se dogovorili za nakup prostorov v tretji gradbeni fazi v pritličju novega stanovanjskega boka Ob Suhi, saj nam je za več zmanjkalo denarja,« pravi Samec. Kasneje so v društvu iskali denar za dokončanje del pri donatorjih, med temi je največ prispevala takratna Železarna Ravne. Po Samčevi pripovedi so velik del denarja zaslužili tudi sami, v restavraciji, ki so jo imeli že na stari lokaciji društva. »Plačali smo vsa dela. Poravnali smo vse račune in v zvezi z gradnjo z Gradisom podpisali tri pogodbe: predpogodbo, pogodbo o odkupu prostorov ter pogodbo o odkupu v podaljšani tretji gradbeni fazi,« trdi Samec. Za Zdravka Fajmuta ni nikoli slišal. »Človeka, ki se je razglasil za lastnika, sploh ne poznam,« pravi 90-letni Samec.

S špricarji niso mogli plačati

Fajmut skoraj vse očitke na svoj račun zavrača. Pred sodiščem, na katerem upokojenci dokazujejo lastninsko pravico, je dejal, da je pripravljen priznati lastništvo le dela prostorov, površine 160 kvadratnih metrov, saj mu je odvetnica upokojencev Irma Pavlinič Krebs pred poskusom poravnave pokazala izvirnik kupoprodajne pogodbe z Gradisom. Gre za nakup nekaj pisarn in manjše predavalnice, ne pa tudi za prostoren gostinski del z zunanjo teraso in kletjo, za katerega upokojenci ne dvomijo, da ni njihov. Sprva so ga uporabljali sami, zadnja leta pa imajo v njem najemnika, ki je tam uredil kitajsko restavracijo. Sredstva od najemnine porabijo za različne društvene dejavnosti. Fajmut je prepričan, da upokojenci tega dela prostorov, ki so fizično ločeni s prehodom, Gradisu nikoli niso plačali.

»Dogovori in obljube še niso dokaz za plačilo. Koliko se od špricarjev lahko zasluži, pa bi moral oceniti izvedenec,« meni Fajmut. Pojasnil je, da so društvu upokojencev zaračunali izdelavo dokumentacije, potrebne za vpis v zemljiško knjigo, predlog za vpis pa je morala podati vsaka stranka sama. Fajmut trdi, da je pokojnega Šaterja leta 1999 opozoril, da za vpis v zemljiško knjigo manjkajo izvirniki kupoprodajnih pogodb, in mu obljubil, da bosta to reševala kasneje. A to tega ni prišlo. »Društvo upokojencev ni bilo neuka stranka. V svoji sredi so imeli šolane ljudi. Vedeli so, da morajo o vpisu v zemljiško knjigo dobiti sklep,« trdi Fajmut.

Pozabil na obljube

Zdravko Fajmut je menda zaradi obilice dela pozabil na obljube. Poslovil se je tudi Šater. Fajmut pa ... Leta 1999 je kupil stoodstotni poslovni delež družbe Gradis gradbeništvo in skupaj z njim vse njegove terjatve, obveznosti in nepremičnine, torej tudi prostore upokojenskega društva. Zanimivo je, da je v stanovanjskem bloku Ob Suhi, kjer ima prostore društvo, kasneje vsem strankam omogočil vpis v zemljiško knjigo, razen upokojencem. Njihova dokazila so ga menda prepričala, upokojenska ne.

Ravensko društvo upokojencev je od leta 1988 do danes samo poravnavalo vse račune za društvene prostore in z njimi ravnalo kot skrben lastnik. O sporu bo zdaj odločila sodnica slovenjgraškega okrožnega sodišča, ki ji je Fajmut celo predlagal, naj obnovi stečajni postopek za Gradis in iz njega dokazuje lastninsko pravico.

Posestna ali lastninska pravica? To je zdaj vprašanje. Ravenskim upokojencem je namreč del dokumentacije v osemdesetih letih odnesla povodenj, v njihovih vrstah pa je tudi vse manj živih prič.