Tiskane izdaje
Potem ko je ministrstvo za izobraževanje (MIZŠ) osnovnim šolam poslalo letni sklep o financiranju, ki je sredstva zagotovil v enem kosu, je nekatere ravnatelje zaskrbelo, da bi lahko ostali brez denarja za decembrske plače.
Državni sekretar Aljuš Pertinač pojasnjuje, da se sistem financiranja ni spremenil, da pa sredstev niso več namensko opredeljevali. Šolam so namenili celotno vsoto v enem kosu in navedli, za katere namene jo lahko porabijo. Ko se namreč enkrat določi, koliko sredstev je namenjenih za plače, šole ne morejo več prerazporejati denarja. Po novem pa lahko med letom prosto odločajo, za kaj bodo namenili sredstva.
»Lahko se zgodi, da bo kakšni šoli konec leta zmanjkalo sredstev. Šolsko leto se začne s septembrom in danes še ne vemo, kakšen bo vpis v posamezno šolo. Ampak zato je v sklepu klavzula, da nas o tem obvestijo, in bomo šoli ta sredstva zagotovili. Sklep o financiranju šole torej imajo, svoje obveznosti lahko pokrivajo, če pa bodo konec leta imeli primanjkljaj, bo po začetku šolskega leta še dovolj časa, da se ustrezno odzovemo. Za pokrivanje teh obveznosti imamo v proračunu rezervo, res pa je, da bo nastal problem, če bo ostalo pri teh desetih milijonih primanjkljaja iz proračuna MIZŠ.«
Sklep šolam daje več avtonomije pri upravljanju z denarjem. »Toda avtonomija brez denarja nima prav velike vrednosti. Plačani smo iz proračuna, in če denarja ni, se na koncu lahko samo odločamo, česa ne bomo kupili,« opozarja pomočnik ravnateljice Osnovne šole Šenčur Zdravko Potočnik. Šolam denar dajejo tudi občine, vendar ta sredstva niso namenjena za plače. »V naši občini so že napovedali, da bo denarja komaj dovolj za vzdrževanje in da na nove stvari ne smemo računati.«
V sindikatu vzgoje in izobraževanja so zaradi takšnih razmer zelo zaskrbljeni in zato skrbno spremljajo poteze vlade v odhajanju. »Smo v obdobju, ko se odgovornost vlade neha in jo je zelo enostavno preložiti na naslednjega, ki prihaja,« pravi glavni tajnik sindikata Sviz Branimir Štrukelj. Sviz ima z vlado podpisane pogodbe in dogovore, da morajo plače do konca leta ostati nedotaknjene. »Če ne bo tako, je to elementarno kršenje kolektivne pogodbe, kar je mogoče izterjati na sodišču,« opozarja Štrukelj.
