Fiorella Benčič, ki jo je v Piccolu kritiziral celo slovenski konzul v Trstu, se je že opravičila tržaškemu županu Robertu Dipiazzi. Ta je njeno pismo objavil na svoji spletni strani, na kateri obiskovalci že pišejo nesramne in žaljive komentarje na njen račun. Dipiazza pa je, namesto da bi na seji mestne skupščine prebral pismo ravnateljice in tako končal polemiko, pobudo prepustil občinskim svetnikom desnice.
Ti so po pričakovanjih ne samo obsodili ravnanje Benčičeve, temveč tudi zahtevali disciplinsko ukrepanje zoper njo. Leva sredina je zavzela bolj milo stališče; slovenska ravnateljica je sicer storila napako, a zato, ker je pozabila na italijanski trak, in brez slabih namenov.
Res je, da bi morali ravnateljica osnovne šole Franceta Saleškega Finžgarja ali tržaška občina na odprtju kuhinje najbrž poskrbeti tudi za italijanski trak, a župana in desnice ni zmotilo to, temveč slovenske barve. V polemiko po nepotrebnem vpletajo tudi Slovenijo, pri tem pa (namerno) pozabljajo, da gre za zastavo slovenske manjšine, ki ima na podlagi državnih in deželnih zakonov pravico do javnega razobešanja svojih zastav, simbolov in praporov.
Na nekaterih županstvih narodno mešanih občin na Tržaškem in Goriškem že leta poleg italijanske in evropskih plapolajo tudi slovenske zastave, ki ne motijo nikogar. To sicer niso zastave Republike Slovenije, temveč zastave Slovencev v Italiji. Podobne pravice imajo tudi Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem.