Tiskane izdaje
Ljubljana – Nove 220-evrske avtocestne nalepke za kombinirana vozila, ki so nad prvo osjo višja od 1,30 metra, niso razburile samo obrtnikov in podjetnikov, temveč tudi večje družine in invalide.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je prejšnji teden povedal, da popustov za kategoriji večjih družin in invalidov ne bo mogoče uvesti, bodo pa v sodelovanju z resornim ministrstvom poiskali druge možnosti. Poleg negodovanja so takoj začele krožiti tudi šale o tem, kako izmeriti višino vozila nad prvo osjo. Minister šal ni pripovedoval, dejal pa je, da kombije tako opredeljujejo tudi v slovenski okolici in da so to utemeljili strokovnjaki.
Tuji vozniki kombijev dobro organizirani
Tudi v državni avtocestni službi (Dars) so poudarili, da je cestninski razred kombijev enako opredeljen pri naših zahodnih in južnih sosedih, v Avstriji pa so ga leta 2003 ob uvedbi sistema cestninjenja tovornega prometa v prostem prometnem toku ukinili. Pojasnili so še, da nov vinjetni razred pravzaprav ni nov. Enak cestninski razred smo imeli že do 1. julija 2008, ko je Slovenija s pobiranja cestnin po prevoženem kilometru prešla na vinjetni sistem.
V obrambi novega vinjetnega razreda iz Darsa sporočajo, da je štetje prometa na slovenski avtocestah v smeri vzhod–zahod ponoči in ob vikendih pokazalo, da tuji vozniki kombijev v razmerju z domačimi predstavljajo skoraj tri četrtine. V Darsu že nekaj časa tudi opozarjajo, da so tuji vozniki kombijev izredno dobro organizirani, da se obveščajo o nadzoru prometa in izogibajo plačevanju cestnin.
Od uvedbe vinjetnega sistema se je uporaba kombijev, s katerimi se opravlja gospodarska dejavnost, izrazito povečala. Pravzaprav so kombiji, ki pogosto vlečejo tudi obložene prikolice, nelojalna konkurenca tistim avtoprevoznikom, ki opravljajo dejavnost s težjimi vozili. Kljub temu predsednik sekcije za promet pri obrtno-podjetniški zbornici (OZS) Andrej Klobasa navaja, da bo podražitev s 95 na 220 evrov za lastnike 35.000 v Sloveniji registriranih kombiniranih vozil ubijalska.
Uradna statistika je ob koncu lanskega leta med skoraj 75.100 v Sloveniji registriranimi tovornjaki in specialnimi tovornjaki zabeležila kar 82 odstotkov (skoraj 62 tisoč) takih, katerih nosilnost ni presegla treh ton.
