Razburjenje zaradi Prunkovega razmišljanja v Magu

Besedilo o problematiki slovensko-hrvaške meje slovenskega zgodovinarja Janka Prunka, pred kratkim objavljenega v Delovi prilogi Mag, je včeraj precej razvnel hrvaške akademike in zgodovinarje.

Objavljeno
26. marec 2009 22.16
Janko Prunk
Ro. K.
Ro. K.
Zagreb - Besedilo o problematiki slovensko-hrvaške meje slovenskega zgodovinarja Janka Prunka, pred kratkim objavljenega v Delovi prilogi Mag, je včeraj precej razvnel hrvaške akademike in zgodovinarje. Akademika Vladimirja Iblerja je zmotila Prunkova navedba, da se Slovenija zavzema za bolj demokratično, integralno in objektivnejšo rešitev, ki bi jo v nasprotju z Meddržavnim sodiščem v Haagu prineslo mednarodno posredništvo. Akademik se je namreč vprašal, kaj je lahko bolj demokratično in integralno kakor rešitev tega sodišča. Sodi, da je taka trditev nevljudna, neprimerna in nepravična do tega sodišča. Znano je, da je Ibler eden najtrših zagovornikov sodišča v Haagu in človek, ki dosledno zavrača vse druge možnosti reševanja sporov zaradi meje. Prunk je zmotil tudi zgodovinarja Marina Manina in Stjepana Matkovića, ki sta ga obtožila enostranskega in izkrivljenega podrejanja zgodovine, da bi bil omogočen dostop do odprtega morja. Menita, da Prunk z zanikanjem obstoja meje v Istri po drugi svetovni vojni odpira Pandorino skrinjico z nepredvidljivimi posledicami. Nato s statistiko dokazujeta, da je v občini Piran, ki je bila po Prunkovem mnenju amputirana leta 1945, leta 1910 le šest odstotkov prebivalcev uporabljalo slovenščino; podobno da je bilo tudi v drugih istrskih občinah. Prunku očitajo še več drugih stvari, nato pa zgodovinarja - kot je na Hrvaškem že običaj, ki se je od politikov prenesel v druge sfere javnega življenja - predlagata rešitev spora pred sodiščem.

Iz tiskanega Dela.