Razdelitev zdravstvenih pravic v dve košarici

Ljubljana – Dvanajsterica »modrih«, kakor bi lahko imenovali strokovnjake, ki v prostorih zdravniške zbornice pripravljajo izhodišča za zdravstveno reformo, bo svoja stališča uskladila predvidoma septembra, nato pa jih bodo tudi uradno predstavili politiki in javnosti.

Skupina »modrih« je svoje delo zastavila tako, da so napisali vsak svoj predlog, nato medsebojno prebrali zapise, se pomenili in sestavili delovno gradivo. Eno pomembnejših prispevkov za delo skupine je letošnja študija ekonomske fakultete z naslovom Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva. Profesor dr. Maks Tajnikar je strnil 82 priporočil iz študije v devet točk, ki obravnavajo predvsem razdelitev pravic v dve košarici.

Košarici pravic A in B

V košarici A bodo pravice, ki jih nujno potrebujemo, ki se jim je nemogoče izogniti, vključno z dolgotrajno in paliativno oskrbo. Za potrebe košarice A bi razvili mrežo javnega zdravstva, v kateri bodo delovali neprofitno in h količinskim ciljem usmerjeni tako javni kot zasebni izvajalci. Denar za košarico A bi se zbiral v obveznem zdravstvenem zavarovanju s prispevki v ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).

Razviti je treba košarico pravic B, ki jo bodo prek novega obveznega zavarovanja v celoti financirale zasebne zdravstvene zavarovalnice. Tako bi dali zavarovalnicam, ki zdaj izvajajo prostovoljno dopolnilno zavarovanje (Vzajemna, Triglav zdravstvena zavarovalnica, Adriatic Slovenica), novo poslanstvo. Ob medsebojni konkurenci bi poskrbele tudi za izvajalce storitev iz te košarice. Te zavarovalnice pri košarici A ne bodo sodelovale – dopolnilno zavarovanje bi bilo tako ukinjeno.

Za potrebe košarice A bi razvili mrežo javnega zdravstva, v kateri bi bili javni in zasebni izvajalci. Zasebne zavarovalnice bi tržile pravice v košarici B. Tako bi sistem dobil nov denar za zdravstvo. Te zavarovalnice bi z izvajalci sklepale posebne, od ZZZS ločene pogodbe. Vsi izvajalci, javni in zasebni, bi sodelovali na trgu.

Šest točk za reformo

Skupina je strnila svoje razprave v šestih točkah, ki pa še niso dokončna in jih bodo poenotili predvidoma septembra, potem jih bodo tudi uradno predstavili politikom in javnosti. Točke so: nujnost celovite reforme, upravljanje zdravstvenega sistema, delitev in košarice zdravstvenih pravic, preoblikovanje javnih zavodov v gospodarske družbe, ustanovitev agencije za normative, kakovost, standarde in vrednotenje ter preoblikovanje javne zdravstvene službe, transparentnost in enaki pogoji.

Bistveni del je utemeljitev, zakaj je nujna celovita reforma. Skupina meni, da zdravstva v spremenjenih družbenih, ekonomskih, socialnih in demografskih razmerah ni več mogoče organizirati, upravljati in financirati na dosedanji način, kar kažejo tudi podatki o slabšanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, podaljševanje čakalnih dob, ki so večinoma že nesprejemljive, rastoče nezadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev ter njihovih izvajalcev ter vse slabši pogoji za poslovanje in razvoj izvajalcev in dejavnosti. Veljavni sistem se je v 25 letih izrabil in svoje funkcije ne opravlja več zadovoljivo. To je posebno skrb vzbujajoče, ker ni pravih ukrepov za preprečitev negativnih razvojnih trendov. Po ocenah zdravniških organizacij slovenska medicina zaostaja za razvojem, bolniki vse bolj iščejo zdravstvene storitve v tujini, srednjeročno pa zdravstveni sistem tudi s finančnega vidika ni več stabilen. Teh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z manjšimi popravki posameznih zakonov, ampak le s celovito prenovo in posodobitvijo sistema, smo povzeli iz daljšega zapisa.

Vsebina reforme: zdravstvo brez politike

Skupina ugotavlja, da je upravljanje zdravstvenega sistema slabo, treba ga je postavili na novo, je povedal Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice, ki skupino koordinira, in predstavil do zdaj dogovorjeno vsebino izhodišč. Ministrstvo se mora umakniti iz upravljanja vsake bolnišnice posebej. Vzpostaviti je treba sistem, ki bo deloval sam, brez vmešavanja politike. Nujno je treba zagotoviti poslovno avtonomijo javnim zavodom in jih preoblikovati v gospodarske družbe splošnega pomena. O tem smo povsem soglasni. S košarico pravic ne moremo več po obstoječi poti. Košarica, v kateri bolniki 300 dni čakajo na zdravnika, ne more ostati enaka.

Del pravic – specializacije, raziskave, izobraževanje – je iz ZZZS treba prenesti na splošni proračun, a pretresti je treba tudi druge zdravstvene pravice in jih razporediti v različne košarice. Temu bo sledilo preoblikovanje zavarovanj. V sedanjih prostovoljnih zavarovanjih je 450 milijonov evrov in tega sistem ne sme izgubiti. Poleg obveznega javnega zavarovanja predlagamo še obvezno vzajemno pogodbeno zavarovanje. Treba je uvesti tudi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Glede javne zdravstvene blagajne (ZZZS) imajo različna mnenja: ali naj deluje kot sklad, torej kot razdeljevalnica denarja, ali kot prava zavarovalnica za košarico pravic A. Vsekakor bo treba ZZZS preoblikovati – treba se je posloviti od skupščine, ki je zdaj vzporedna zdravstvena oblast in vse blokira. Namesto nje mora ZZZS po njihovem mnenju imeti upravni odbor in nadzorni svet. Nadzor mora biti v rokah ministrstva za zdravje. V prihodnosti ne bo šlo brez agencije za kakovost in vrednotenje zdravstvenih storitev. To mora biti neodvisna institucija, ki jo bo ustanovila država. Agencija bi izračunala realne cene zdravstvenih storitev, izvajalci pa morajo biti usposobljeni, da izkažejo interes za medsebojno tekmovalnost.

Naše koncesije niso primerljive z evropskim pravnim redom. Treba jih je odpraviti in vzpostaviti pogodbeni odnos med izvajalci in zavarovalnicami. Na njihove razpise se bo lahko prijavil vsak izvajalec, ki je kompetenten in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti. Izenačiti je treba javne in zasebne izvajalce. Odpraviti je treba splošni dogovor o financiranju zdravstva. Gre za popolno neumnost in norost. To je bilo jasno že pred 15 leti, a se ni zgodilo nič. Ves čas stojimo na mestu, neučinkoviti, kot je neučinkovita država, je dejal Možina. Pogovarjali smo se z več člani skupine in se na lastna ušesa prepričali, da so njihovi predlogi precej podobni. Vsi sogovorci ugotavljajo, da brez dodatnih zasebnih sredstev ne bo šlo. Skupina bo delo nadaljevala septembra. Takrat bo tudi sprejela svoja poenotena izhodišča za zdravstveno reformo, je povedal Andrej Možina.