Razglasili zaščitno ekološko cono

Ljubljana - Poslanke in poslanci so v nadaljevanju rednega septembrskega zasedanja pozno popoldne sprejeli zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu po nujnem postopku. Od 64 navzočih poslancev jih je zakon podprlo 62, eden je bil proti.

Pred tem so vse poslanske skupine napovedale soglasno podporo zakonu, le LDS je napovedala večinsko. Da zakona ne bosta podprla, sta napovedala Aurelio Juri (SD) in Jožef Školč (LDS), od katerih pa se je nato Juri vzdržal glasovanja.

Hrvaška Sloveniji uradno predlagala arbitražo o meji

Hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarović je slovenskemu kolegu Dimitriju Ruplu danes uradno posredovala predlog hrvaške vlade, da se vprašanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno sodno telo, je v sporočilu za javnost zapisalo hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije.

Hrvaško ministrstvo je v sporočilu, ki ga je objavilo ob današnjem sprejemu zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu v slovenskem parlamentu, spomnilo na stališče Hrvaške, da gre za pravno ničen in neutemeljen dokument. Kot dodaja, je enako stališče že izrazila hrvaška vlada v sporočilu 25. avgusta.

Hrvaško ministrstvo v sporočilu še poudarja, da interes Hrvaške po nadaljnjem razvoju dobrososedskih odnosov s Slovenijo ostaja nevprašljiv in trajen, vsa odprta vprašanja pa je pripravljena še naprej reševati v atmosferi bližnjega prijateljstva, utemeljenega na zgodovinski povezanosti in prijateljstvu obeh narodov.

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

DZ je po nujnem postopku sprejel predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo omogočil delitev Slovenije na razvojne in kohezijske regije. Število tako prvih kot drugih regij v zakonu ni zapisano, temveč se bo določilo naknadno na predlog vlade in v skladu z uredbo EU.

Medtem ko je vlada v osnutku zakona predvidela, da se odločitev o številu kohezijskih regij zaradi negotovosti izida pogajanj o novi finančni perspektivi EU v obdobju 2007-2013 določi naknadno z uredbo, pa je nameravala razvojne regije oblikovati iz sedanjih 12 statističnih regij. Na predlog poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in DeSUS pa je DZ danes sprejel dopolnilo, da se tudi število teh regij, ki bodo osnova za oblikovanje pokrajin, določi naknadno na predlog vlade in se ne veže na število sedanjih statističnih regij.

V poslanski skupini LDS so ocenili, da zakon s tem, ko tudi za razvojne regije predvideva določitev šele naknadno z vladno uredbo, nima nobene vsebine. "Vlada se je z njim zaletela in zlorabila dogovor predsednikov parlamentarnih strank ter si vzela vsa pooblastila za odločanje o številu bodočih pokrajin," je opozoril poslanec LDS Milan M. Cvikl. Zavrnitev dopolnila LDS je bila po mnenju Cvete Zalokar Oražem "eklatantna kršitev tega dogovora, ki je tako huda, da zaradi tega vlada v celoti vse zadeve, povezane s skladnim regionalnih razvojem, odslej vodi sama".

Poslanska skupina LDS je predlagala, da bi se v zakon zapisalo, da je Slovenija razdeljena na 14 razvojnih regij, vendar je večina dopolnilo zavrnila. Pred tem je Cveta Zalokar Oražem opozorila, da bodo v primeru zavrnitve dopolnila oblikovanje razvojnih regij v celoti prepustili vladi. Pavel Gantar pa je spomnil, da zakon določa vrsto inštrumentov za spodbujanje razvoja regij, vendar te niso nikjer navedene. V zakonu bi zato morali opredeliti, katere občine sestavljajo vsako od predlaganih regij.

Nasprotno je Pavel Rupar (SDS) ocenil, da bi z razporeditvijo občin v 14 regij onemogočili voljo ljudi. Po njegovem mnenju bi se morala vlada o številu razvojnih regij pogajati sama in morebiti v Bruslju doseči razdelitev Slovenije v še večje število razvojnih regij.

Glede števila kohezijskih regij so se poslanci in poslanke večinoma strinjali, da se to določi naknadno z uredbo vlade. Temu je nasprotovala poslanska skupina SNS, ki je zahtevala, da o tem vprašanju odloči DZ, in sicer s sprejemom posebnega zakona o teritorialni členitvi ozemlja države na ravni NUTS 2. Dopolnilo ni bilo deležno podpore večine.

Poslanci in poslanke so se večinoma strinjali, da bi morala Slovenija v pogajanjih z EU vztrajati pri delitvi na tri kohezijske regije. Po navedbah Marka Pavlihe (LDS) bi v nasprotnem primeru Slovenija izgubila približno 100 milijard tolarjev. Glede pogoja o številu prebivalcev v regiji pa je Pavliha poudaril, da "prevečkrat pozabljamo, da je med 250 regijami v Evropi kar 56 izjem in od teh jih kar 26 regij vsebuje manj kot 400.000 prebivalcev".

V primeru delitve Slovenije na tri regije bi osrednja ljubljanska regija po mnenju poslanskega kluba LDS lahko črpala sredstva zlasti za npr. razvoj prometnih koridorjev, zahodna in vzhodna Slovenija pa za kohezijske projekte.

Kot je ob začetku seje poslancem in poslankam pojasnil minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, bo predlagani zakon pripomogel k zmanjšanju razvojnih razlik med regijami, ki so se v zadnjem času povečale. Zakon med drugim opredeljuje tudi temeljne programske dokumente operativne narave ter povečuje obseg regionalnih spodbud. Te se bodo v prihodnjem obdobju povečale na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Obseg posebnih ukrepov regionalne politike v državnem proračunu pa naj ne bi bil manjši od 0,25 odstotka BDP.