Raziskava Slovenski utrip: podpora vladi zrasla

Javnomnenjska podpora stranki SDS je ta mesec nekoliko upadla, stranki SD pa malce narasla, je pokazala javnomnenjska raziskava Slovenski utrip, ki jo vsak mesec izvaja Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici (FUDŠ). Nekoliko se je povečala tudi podpora vladi, a je še vedno majhna.

Objavljeno
07. marec 2011 15.46
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika
Ljubljana – Sicer pa je bila osrednja tema raziskave odnos do demokracije v Sloveniji, kjer so raziskovalci v slovenski javnosti zaznali povečanje nezadovoljstva. Na vprašanje, katero stranko bi volili, se je 15,9 odstotka vprašanih opredelilo za SDS, 10,1 odstotka pa za SD.

V primerjavi s prejšnjim mesecem je SDS izgubila dobri dve odstotni točki glasov, SD pa tri pridobila (februarski izid je bil: SDS 18,1 odstotka, SD 7,2 odstotka). O tem, ali gre za trend padanja SDS in rast SD, dr. Matevž Tomšič, dekan FUDŠ, ki je predstavil rezultate raziskave, meni, da je še prezgodaj ocenjevati.

SDS naredila uslugo vladi

V primerjavi s prejšnjim mesecem je narasla tudi podpora vladi, čeprav je še vedno zelo nizka. Da podpirajo vlado, je izjavilo 25,5 odstotka anketirancev, da je ne podpirajo, pa 69,1 odstotka. Prejšnji mesec je bilo podpornikov 20 odstotkov, nasprotnikov pa 74 odstotkov). Tudi ta rezultat Tomšič pripisuje predvsem dejavnosti opozicijske SDS, ne pa vlade same. Dejal je, da je SDS »z ukvarjanjem z arhivi naredila tudi majhno uslugo vladi«.

Javnost namreč ni dobro sprejela objave arhivskih dokumentov v zvezi s predsednikom republike Danilom Türkom na spletni strani SDS. Več kot polovica, 52,6 odstotka vprašanih, je to ocenila kot zavestno manipulacijo. Kot malomarnost jo vidi 21,5 odstotka, da gre za korektno dejanje, pa misli 9,4 odstotka vprašanih.

Vendar to še ne pomeni, da brezpogojno zaupajo predsedniku Türku. Njegova izjava o velikovškem atentatu se zdi resnica 18,6 odstotka vprašanim, drugi pa imajo zadržke. Kot netočnost jo je ocenilo 36,7 odstotka, kot laž pa 20,5 odstotka vprašanih (z ne vem jih je odgovorilo 24,2 odstotka).

Zaupanje se povečuje le v vojsko

Precejšnje nezadovoljstvo pa so anketirani izrekli s stanjem demokracije v Sloveniji. Enakovrstna vprašanja so v anketi zastavljali tudi lani in pri večini odgovorov je zaslediti povečanje nezadovoljstva. Na lestvici od ena do pet je bil povprečni odgovor na vprašanje, ali je Slovenija danes demokratična država, lani 2,63, letos 2,41, kar je že precej manj od srednje ocene (tri).

Upada prepričanje, da je demokracija najboljša oblika vladanja, pa tudi ocena, da demokracija v Sloveniji dobro deluje, narašča pa mnenje, da namesto demokratično izvoljenih predstavnikov potrebujemo močnega voditelja. »Protidemokratični potencial narašča,« je opazil Tomšič.

Vse manj je tudi zaupanja v državne institucije: parlament, vlado, stranke, sodstvo ... Povečalo se je le zaupanje v vojsko, v predsednika republike pa ostaja na približno isti ravni.