Ravnateljica OŠ Mirana Jarca Francka Petek razloži, da so takšne razlike v ceni zato, ker pri njih nimajo svoje kuhinje in hrano dobavljajo iz bližnje Osnovne šole Milana Šušteršiča, problem pa je po njenem tudi v osipu števila učencev: »V šoli je vsako leto približno 15 otrok manj. Včasih smo imeli po 350 kosil, zdaj jih imamo samo 230 pri enakem številu zaposlenih. Ravno zato, ker hrano dobavljamo iz druge šole, moramo poskrbeti tudi za ceno prevoza.« Kosila iz OŠ Milan Šušteršič dobavljajo tudi na OŠ Livada, kjer kosilo za učence višjih razredov (od petega do devetega razreda) stane 2,60 evra. Petkova pravi, da je cena odvisna od strukture šole in da imajo pri njih zaposleno tudi dodatno delavko, ki da je morda na OŠ Livada nimajo. Pravega odgovora, zakaj je kosilo na njihovi šoli toliko dražje, tako nismo dobili, je pa ravnateljica zatrdila, da dodatnih podražitev v tem šolskem letu ne bo: »To ceno bomo zadržali vse leto in podražitev ne bo. Lani smo hrano kljub inflaciji podražili zgolj za štiri odstotke.«
Cene kosil na drugih osnovnih šolah v Ljubljani se v povprečju gibljejo med 2,40 in 2,70 evra na obrok, cenejša so načelno na tistih šolah, kjer imajo svojo kuhinjo, kar pa ni pravilo. Od česa je cena torej odvisna?
Olga Glaser z Oddelka za predšolsko izobraževanje Mestne občine Ljubljana pravi, da šole nabavljajo živila prek javnih naročil, kar vpliva na nabavne cene, večletne pogodbe pa naj bi jamčile njihovo stabilnost in preprečevale neupravičene podražitve. Ceno malice, ki jo pripravi vodja šolske prehrane, potrdi svet šole, ki med šolskim letom odloča tudi o morebitnih spremembah. Enako je s ceno kosila, le da je ta ekonomska, saj poleg cene živil zajema tudi druge stroške skupaj z osebnimi dohodki kuharic. Evidenco porabe živil, jedilnikov in vsakodnevne cene obrokov vodi vodja šolske prehrane, nadzor nad sestavo, količino, ceno in porabo sredstev pa izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Težava staršev je tudi v tem, da otroci kosila v šoli velikokrat sploh ne pojedo, zato visoke cene kosil težko razumejo in sprejmejo. Ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc je prepričan, da je prehrano na osnovnih šolah treba predstaviti kot poseben problem: »Starši pogosto napačno razumejo cene šolskih obrokov. Otroci doma večinoma ne dobijo primerne prehranjevalne kulture, zato zavračajo sadje, zelenjavo in juhe. Šola ni restavracija, kjer si jedi naročaš po svoji želji. Napačno razumevanje se vidi tudi v pogovorih s starši o prehrani njihovih otrok in pogovori o tem so največkrat kazalnik preveč bogate družbe,« še pravi Dušan Merc.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!