Tiskane izdaje
Zunanji minister Samuel Žbogar je poudaril, da je Slovenija morala zaščititi svoje vitalne nacionalne interese, zunanje ministrstvo pa je ob tej priložnosti razdelilo tudi daljšo pisno informacijo o »primerih prejudicev v posameznih pogajalskih poglavjih«. Danes povzemamo bistvene.
Za sedem pogajalskih poglavij je Slovenija izrazila zadržek, češ da hrvaška vlada navaja pravne akte, ki neposredno ali s podzakonskimi akti prejudicirajo določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Pri štirih pogajalskih poglavjih pa je mogoče govoriti o drugih vsebinskih zadržkih; to je začasno ustavilo postopek za odprtje pogajanj med Evropsko unijo in Hrvaško o prostem pretoku kapitala, ribištvu, okolju ter skupni zunanji in varnostni politiki.
Zbrani podatki - gradivo slovenskega zunanjega ministrstva navaja predvsem nekatere hrvaške pravilnike, odloke in celo zakone, nekatere med njimi opremljene tudi s spornimi zemljevidi - razkrivajo številne pomanjkljivosti, ki so bile že doslej povod za ostre polemike med državama.
Pri enem bolj znanih primerov, ki se nanaša na poglavje o prostem pretoku kapitala, je Hrvaška v okviru sedanjega vladnega programa o upravljanju kmetijskih zemljišč v državni lasti (tega pa navaja v svojem pogajalskem izhodišču) odobrila pogodbe o prodaji, oddaji in najemu zemljišč v skupni velikosti 266.000 hektarov. Proti hrvaškemu poskusu poseganja oziroma razpolaganja z omenjenimi zemljišči na slovenskem državnem območju je Slovenija bilateralno protestirala.
V poglavju o varni prehrani, veterini in fitosanitarni politiki Hrvaška navaja pravilnik o načinu opravljanja veterinarsko-zdravstvenih pregledov in kontrole proizvodov živalskega porekla v prometu prek državne meje. Vsebina tega pravilnika ni sporna, temveč je Hrvaška na podlagi novega zakona o veterini novembra 2008 sprejela nov pravilnik o načinu opravljanja veterinarsko-zdravstvenih pregledov in nadzora izdelkov živalskega izvora v prometu prek meje Republike Hrvaške. Toda zadnji pravilnik vsebuje referenco na carinski zakon, ki je za Slovenijo sporen, saj omenja epikontinentalni pas, ki je sicer definiran v 42. členu Pomorskega zakonika. Gradivo MZZ govori še v enem primeru o epikontinentalnem pasu: pogajalsko izhodišče EU glede carinske unije se sklicuje na hrvaški carinski zakon, ki v drugem členu navaja, da se zakon izvaja tudi v epikontinentalnem pasu, skladno s posebnimi predpisi iz pomorstva. Kot rečeno: hrvaška definicija njenega epikontinentalnega pasu v Pomorskem zakoniku Sloveniji odreka možnost epikontinentalnega pasu.
Podobno je s pogajalskimi izhodišči na ribiškem področju, saj Slovenija v njih vidi več pomanjkljivosti, češ da soseda navaja vrsto zakonskih in podzakonskih aktov, ki vsebujejo prejudic meje. V tem pogledu gre kajpada predvsem za vrisano mejo po hrvaških merilih tudi tam, kjer sploh še ni določena.
Zakon o morskem ribolovu na primer v tretjem členu določa, da je »ribolovno morje morski prostor, kjer ima RH suverenost oziroma suverene pravice in jurisdikcijo v skladu z mednarodnim pravom in je sestavljeno iz notranjega ribolovnega morja in zunanjega ribolovnega morja, ki obsega območje teritorialnega morja RH in zaščitni ekološko-ribolovni pas RH oz. ekonomsko cono RH«. Podzakonski akt navedenega zakona je pravilnik o mejah v ribolovnem morju RH, ki v petem členu definira enajst ribolovnih con. Cona A izhaja »iz ustja reke Dragonje in se nadaljuje po Savudrijski vali do polovice črte, ki spaja rt Madona in rt Savudrije« in se nadaljuje pravokotno na navedeno črto do meje po osimskih sporazumih itd. Člen sedem tega pravilnika kot mejo ribolovnega morja v rekah, ki se stekajo v morje, navaja ustje Dragonje. V pravilniku je večkrat omenjena meja epikontinentalnega pasu z Italijo. Prav tako se navaja ERC. Pravilniku so priloženi tudi zemljevidi z vrisanimi prejudici.
Pravilniku o dnevniku o ulovu, poročilu o ulovu in dostavi podatkov o gospodarskem ribolovu na morju je priložena karta z vrisano morsko mejo pa tudi pravilnik o načinu porabe proračunskih sredstev, pridobljenih iz taks za morski ribolov, v več členih omenja ribolovne cone (tudi cono A).
V hrvaškem pogajalskem stališču za poglavje Obdavčitev je naveden zakon o javnih cestah, na podlagi katerega je Hrvaška aprila letos sprejela odlok o razvrstitvi javnih cest v državne ceste, županijske ceste in lokalne ceste. V prvi tabeli je pod št. 200 navedeno: »G. P. Plovanija (gr. R. Slov.) - Buje (D21)«. Navedena dikcija ni skladna s pisnim dogovorom predsednikov vlad RS in RH (Drnovšek-Valentić) iz leta 1994, ko je bilo dogovorjeno, da se do končne rešitve mejnega vprašanja navedeni »prehod« navaja zgolj kot začasna mejna kontrolna točka.
Karta z vrisano morsko mejo vključuje tudi nacionalni program za železniško infrastrukturo za obdobje 2008-2011 (poglavje Vseevropska omrežja), podobno jo je videti v poglavju o regionalni politiki in strukturnih instrumentih, kjer Hrvaška navaja zakon o varstvu okolja. Njegov izvedbeni akt je načrt intervencij pri nenadnem onesnaženju morja, ki je za Slovenijo sporen z vidika ERC, priložena je karta z vrisano morsko mejo. Podobne zemljevide vključujeta uredbi o določitvi področij in naseljenih območjih glede na kategorijo kakovosti zraka ter načrt zaščite in izboljšanja kakovosti zraka za obdobje 2008-2011.
Hrvaška v svojem pogajalskem izhodišču izrecno navaja pravilnik o mejnih prehodih RH, v njem je v sedmem členu kot mejni prehod prve kategorije naveden mejni prehod Plovanija-Sečovlje. Navedena dikcija znova ni skladna z dogovorom predsednikov vlad RS in RH (Drnovšek-Valentić) iz leta 1994, ko je bilo dogovorjeno, da se do končne rešitve mejnega vprašanja navedeni »prehod« navaja zgolj kot začasna mejna kontrolna točka. Isti pravilnik na meji s Srbijo in Črno goro večino prehodov kategorizira kot »začasne kontrolne točke«.
Iz torkove izdaje Dela
