Tiskane izdaje
Ljubljana − Za konec aprila nenavadno obilno sneženje, ki ga je prinesla praznična sreda in se je nadaljevalo tudi ponoči, je po državi povzročilo številne nevšečnosti. Pod težo snega so se podirala drevesa in lomile veje, kar je ponekod povzročilo tudi prekinitve električnih vodov. Sneg je presenetil voznike, še posebej na štajerski avtocesti. A razmere se že umirjajo.
Po približno dveh desetletjih je Slovenijo znova presenetilo tako pozno sneženje. Več na naslednji povezavi.
Na cestah brez večjih posebnosti
V prometu se razmere normalizirajo. Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste promet po avtocestah tako zdaj poteka tekoče brez večjih posebnosti, dodatna previdnost pa zaradi podrtih dreves in polomljenih vej ne bo odveč na glavnih in regionalnih cestah.
Zaradi burje je na hitri cesti Razdrto-Nova Gorica med Ajdovščino in razcepom Nanos prepovedan promet za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do osem ton. Prepovedan je promet za priklopnike in polpriklopnike na cesti Ajdovščina-Col-Črni Vrh-Godovič.
Gorenjska avtocesta pred cestnisko postajo Torovo danes zjutraj. Foto: Špela Prelc/Delo
Zaradi snega so popolne zapore na prelazih Vršič in Korensko sedlo ter na cestah Mojstrana-Vrata od slapa Peričnik dalje, Predmeja-Lokve in Dragarji-Medvedjak-Draga. Snežne verige so obvezne na prelazih Ljubelj in Jezersko. Zimske razmere ovirajo tudi promet ponekod na Hrvaškem in v Avstriji.Razmere na slovenskih cestah lahko spremljate tudi na naši spletni strani.
Na Darsu so danes zagotovili, da so ob sredinem sneženju pravočasno poskrbeli za preventivno posipanje in pluženje. Posipanje avtocest in hitrih cest se je začelo že pred začetkom sneženja. S pluženjem pa so začeli takoj, ko se je sneg začel oprijemati cestišča, so zapisali. Na zimske razmere se je Dars pripravil že v torek, ko so vremenoslovci napovedovali možnost padavin, so zagotovili v sporočilu za javnost.
V sredini plužni akciji so Darsove plužne ekipe izvajale dela z 42 plužnimi vozili. V zimski akciji, ki se je pričela okoli 15. ure in končala okoli 6.30, je sodelovalo 57 delavcev družbe Dars. Skupaj so porabili okoli 800 ton soli.
V Darsu so ob tem spomnili, da družba trenutno upravlja skupno 610 kilometrov avtocest in hitrih cest, 166 kilometrov priključkov in razcepov, 50 kilometrov drugih cest, ni pa upravljavec lokalnih, glavnih in regionalnih cest. Obhodni čas plužne skupine je okvirno dve uri, na kritičnih odsekih pa do ene ure.
Težak sneg lomil veje in podiral drevesa
Ponoči so pristojne službe hitele z odstranjevanjem posledic snegoloma. Po podatkih republiškega centra za obveščanje je posebej dolg seznam podrtih dreves in polomljenih vej za Štajersko, Gorenjsko in Koroško. Veliko težav so imeli na Celjskem in Mariborskem ter na širših območjih Kranja in Slovenj Gradca, pa tudi v Ljubljani, piše Slovenska tiskovna agencija.
Polomljene veje po spomladanskem snegu. Foto: Roman Šipić/Delo
Zaradi vremenskih razmer je v osrednji Sloveniji ponekod še vedno motena dobava električne energije. Trenutno je na območju Elektra Ljubljana prekinjena dobava električne energije še približno 1500 odjemalcem, in sicer največ na območju Domžal. Napake pri dobavi elektrike bodo predvidoma odpravljene danes popoldne, so sporočili iz družbe.
Do izpadov pri dobavi električne energije prihaja predvsem zaradi lomljenja dreves, na Elektru Ljubljana pa so pojasnili, da so vse razpoložljive ekipe na terenu in odpravljajo napake.
Z Elektra Primorska so sporočili, da je pri njih brez oskrbe z električno energijo približno 500 odjemalcev na območju Cerknega, Idrije in Tolmina. Tudi njihove delovne ekipe so na terenu, piše STA.
Na območju Črne na Koroškem, Ravnah, Vuzenici in Dravogradu je brez elektrike še vedno približno 3000 odjemalcev. Dežurne ekipe Elektra Celje so na terenu in se trudijo odpraviti okvare na daljnovodih, so za STA danes pojasnili v družbi.
Na Štajerskem pa je prišlo do izpada daljnovoda Jurklošter, brez električne energije so tudi odjemalci na področju Anskega vrha pri Celju, ter odjemalci Logarske doline v Zgornji Savinjski dolini, kjer je prišlo do izpada daljnovoda Ljubno.
V gorah velika nevarnost snežnih plazov
Nevarnost v gorah je velika, predvsem v Julijcih je že nad okoli 1500 metrov nad morjem zaradi večjih količin novega snega četrta stopnje, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje.
Predvsem na mestih z napihanim snegom ter na strmejših pobočjih lahko že ob manjši dodatni obremenitvi sprožite snežni plaz novega snega. Na dovolj strmih pobočjih in v grapah se lahko tudi spontano plazi. V vzhodnih Karavankah in Kamniških-Savinjskih Alpah, kjer je novega snega nekoliko manj, je nevarnost znatna, tretje stopnje. Nižje in proti vzhodu, je nevarnost manjša, je pa povsod, kjer je padlo nekaj več novega mokrega snega na dovolj strma travnata pobočja, tudi po gričevjih, možnost talnih zdrsnih plazov povečana - zmerna, druge stopnje.
V Pomurju, Posavju in na Dolenjskem največ škode zaradi pozebe
Spomladanske pozebe pestijo tudi kmete v Pomurju, kjer je po ocenah murskosoboškega zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije največ škode nastalo na vinogradih pa tudi na sadnem drevju. Prizadete so vse vrste sadja, tako na nižinskem delu pokrajine kakor v višjih območjih. Škoda bo, kot pojasnjujejo, vidna šele v prihodnjih dneh.
»Spomladanske pozebe so naredile škodo v celotnem delu Pomurja. Najnižje temperature so bile v torek in danes zjutraj, temperaturna razlika pa je bila v treh do štirih urah kar pet stopinj in več«," so zapisali v zavodu.V Pomurju je pozeba prizadela tudi poljščine, predvsem vznikle buče, krompir in koruzo, vprašanje pa je, kako bo pozeba delovala na oplodnjo ozimnih žit, ker so le te v klasenju, in kaj se bo zgodilo s cvetočo oljno ogrščico in zelenjadnicami.
Torkova pozeba je v Radgonsko - Kapelskih goricah uničila vsaj tretjino pridelka, posledice današnje bodo vidne v naslednjih dneh. Foto: Jože Pojbič/Delo
Škoda bo vidna čez nekaj dni, tako da kmetom svetujejo, da redno pregledujejo posevke poljščin, zelenjadnic in trajnih nasadov. »Šele čez nekaj dni bomo lahko dali konkretne nasvete kmetom po pozebi«, so dodali.Bolj kot včerajšnje sneženje, ki je z lomom mladega rastja pod težo snega naredilo manj škode, je posavske, dolenjske in belokranjske sadjarje ter vinogradnike v začetku tedna prizadela pozeba, dodaja STA. V Posavju in vzhodni Sloveniji lahko govorijo o eni največjih pozeb v sadnih nasadih v zadnjih letih, je ocenil direktor krškega Evrosada Boštjan Kozole. Kot je pojasnil, je pozeba v določenih sadovnjakih, glede na njihovo lego, povzročila tudi do stoodstotno škodo.
Veliko pozebe je bilo tudi v vinogradih, dodatno škodo je povzročilo sneženje, ponekod pa je padala tudi toča, piše STA. Škoda, ki se ni še povsem pokazala, bo znatna, na njeno oceno pa bodo morali počakati še več dni, je dodal Kozole.
Foto: Igor Modic/Delo
Škoda tudi v gozdovih
Sneg je nekaj škode povzročil tudi v gozdovih. Prizadeti so predvsem listavci do nadmorske višine 700 metrov, v osrednji in severni Sloveniji pa je poškodovano tudi drevje v nižinah. Višje so njihovi listi še manjši, nad 1000 metri pa listavci še niso ozeleneli. Finančna škoda še ni znana, so za STA danes povedali za Zavodu za gozdove Slovenije.
V osrednji in severni Sloveniji je več snega padlo tudi v nižinah, zato je drevje poškodovano tudi tam, drugod pa predvsem v razmeroma ozkem višinskem pasu od 500 do 700 metrov.
Večinoma gre za poškodbe posamičnih dreves, zlasti ob gozdnem robu in prometnicah, kjer ima drevje asimetrične krošnje. Sneg je potlačil tudi mladovja, ki se bodo pozneje večinoma vzravnala.
Zaradi poškodovanih dreves ob prometnicah bo precej dela z odpiranjem gozdnih cest, ocena finančne škode pa bo možna v prihodnjih dneh, ko bodo zbrali več informacij o obsegu omenjenih poškodb, so pojasnili na zavodu.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo prve podatke o škodi, ki sta jo v kmetijstvu in gozdarstvu v minulih dneh naredila sneg in zmrzal, predstavila na popoldanski novinarski konferenci.
Ponekod bo še snežilo
Na Notranjskem in Gorenjskem sicer danes zjutraj pričakujejo dodatno pošiljko snega, dodaja STA. Moker sneg lahko še vedno lomi veje, v gorah pa ostaja velika nevarnost snežnih plazov. Čez dan bodo občasno le še rahle padavine, meja sneženja pa se bo dvigala, napovedujejo na agenciji za okolje.
V sredo in ponoči je ponekod po Sloveniji zapadlo več kot deset centimetrov snega, v višje ležečih krajih tudi do 25 centimetrov. Največ so ga namerili na Gorenjskem in Koroškem. Vreme bo v prihodnjih dneh ostalo hladno za ta letni čas, vendar bo po nižinah sneg verjetno že kmalu pobralo.Na agenciji za okolje tako za danes napovedujejo hladno jutro, ponekod lahko nastane tudi slana. Najvišje dnevne temperature bodo med pet in 11 stopinj Celzija. Nestalno vreme z manjšimi padavinami pričakujejo tudi v petek in soboto, v nedeljo pa naj bi deževalo po vsej državi.
Temperature se bodo po zimski sredi vrnile krepko nad ledišče.
