Razpisna farsa: Druga diploma je odveč

Pravkar se je iztekel prvi rok prijav za letošnji visokošolski razpis, ki mu bosta poleti sledila še drugi in tretji rok. S tem bo vpisnih možnosti za običajne kandidate tudi konec. Toda med prvim in 17. septembrom bo potekal še posebni prijavni rok, ki bo namenjen izključno kandidatom za vzporedni študij in diplomantom – tistim, ki želijo vpisati študij na tisti stopnji, kjer že imajo diplomo. A že drugo leto zapored je ta del razpisa v resnici bolj farsa kakor uporaben razpis.

Veliko let je veljalo, da javni in tudi koncesionirani študijski programi približno pet odstotkov svojih mest namenijo za tiste, ki jim samo en študij ni zadoščal. Večina teh mest je bila namenjenih rednemu študiju, le tu in tam je bilo tudi nekaj mest za tovrstni izredni študij.

Kdo se je vpisoval na omenjene študije? Možnost za vzporedni in zaporedni študij (tako se tudi imenuje študij za diplomante) so večinoma izrabili tisti, katerih nadarjenost in interesi so presegali okvir enega študija, in tudi najbolj ambiciozni, ki so menili, da jim bosta dve diplomi povečali možnosti zaposlitve. Tako je na primer nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič, brat rektorja primorske univerze prof. dr. Dragana Marušiča, najprej diplomiral na študiju matematike in nato vpisal še študij medicine, njegov drugi brat, pokojni brat Andrej, pa je najprej vpisal študij psihologije in nato še medicine ter postal svetovno ugleden psihiater.

Le še nekaj izrednih

Po spremembi, ki jo je v lanski visokošolski razpis uvedel minister Žiga Turk, v letošnjem razpisu pa obdržal aktualni minister Jernej Pikalo, rednih vzporednih in zaporednih študijev ni več, ostalo je samo še nekaj mest za tovrstne izredne študente in še to samo na nekaterih študijskih programih. Sicer pa je jasno, da je pri nas zelo malo študentov, ki bi si lahko sami plačali vzporedni študij ali drugi študij po diplomi. Predvsem pa se lahko diplomanti vpišejo tudi na navaden izredni študij, nekateri študiji pa so jim tudi ob pripravljenosti na plačilo šolnine po novem nedosegljivi. Denimo medicina, na kateri izrednega študija sploh ni in je tako zdaj vpis popolnoma omejen na tiste, ki niso še nikjer dplomirali – čeprav bi moralo biti tudi državi v interesu, da se na medicino vpiše še kdo drug, denimo kak biolog ali farmacevt, potencialni uspešni raziskovalec. V razvitih državah vsekakor nimajo takšnih vpisnih omejitev, kot jih zdaj imamo pri nas.

Minister Pikalo nam je na vprašanje, zakaj so tako omejili ravno tiste vpise, za katere so se praviloma odločali izjemno sposobni študentje oziroma diplomanti, odgovoril, da se držijo pravila, da ima vsakdo le enkrat v življenju pravico do brezplačnega študija, razen tega naj bi bili med vzporednimi in zaporednimi študenti tudi takšni, ki so se vpisali zgolj zaradi podaljška študentskega statusa.

Seveda takih primerov ni mogoče izključiti, a vendar bi se jih lahko lotili drugače, kot da to dragoceno možnost omejijo čisto vsem. Lahko bi, denimo, ukinili pravico do vzporednega in zaporednega študija vsem, ki v prvem letu ne bi dokazali, da so se vpisali z resnim študijskim namenom. Takim bi lahko celo zaračunali določeno šolnino, kar bi njim podobne verjetno odvrnilo od vpisa.

Če pa se je resorno ministrstvo za ukinitev vzporednega in zaporednega študija odločilo zaradi načelnih razlogov (na to kažejo Pikalove besede o samo eni pravici do brezplačnega študija) ali pa zaradi varčevanja s proračunskimi sredstvi, je tudi to mogoče z lahkoto ovreči. Ali je res tako drugače, če študent izbrani študij zamenja tik pred diplomo – v tem primeru ohrani status rednega študenta? Pri varčevalnih pomislekih pa bi veljalo izračunati, koliko država v resnici izgublja v primerjavi z dodanim znanjem dvojnih diplomantov.

Slab znak

Z novo visokošolsko zakonodajo naj bi menda odločanje o mestih za vzporedni študij in študij diplomantov popolnoma prepustili visokošolskim institucijam. To ni dober znak, saj vsaj med recesijo šole gotovo niso zainteresirane, da bi se brezplačno ukvarjale še z dodatnimi študenti. Zanimivo pa je, da se je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) po lanskem razpisu zaradi odprave rednega vzporednega in zaporednega študija (čeprav neuspešno) protestno oglasila, letos pa nič več. Pri tem velja omeniti, da je Rok Primožič, bivši funkcionar ŠOS in aktualni slovenski podpredsednik Evropske študentske organizacije (ESU), tudi sam pred leti vpisal vzporedni redni študij. Združil je študij ekonomije in prava.