Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko so na začetku poletja burile duhove na Kongresnem trgu propadajoče platane - tudi sedemdeset let starim drevesom so gradbeniki garažne hiše pod trgom odrezali veliko korenin in vej, nekaj pa jih celo odstranili - komajda zgrajena garažna hiša spet razburja. Tokrat zaradi površinskih razpok, ki so se pred kratkim pojavile na posameznih delih trga.
Zaradi gradbenih del naj bi spomladi in poleti pokala že uršulinska cerkev, razloga za tokratne razpoke pa sta menda hitenje gradbenikov in napačno ravnanje z betonom ob koncu gradnje.
Na mestni občini še ne vedo, kdo bo plačal sanacijo. Razpoke bodo menda zapolnili z dvokomponentnim lepilom, stanje objekta pa redno spremljajo. Nekateri menijo, da je beton razpokal zaradi hitenja, ali ker se je prehitro (po)sušil. Ali bodo razpoke – največ jih je v bližini stavbe univerze – vplivale na varnost garažne hiše in kako, ni znano, vznemirjeni Ljubljančani pa se že sprašujejo, kako bo z vodotesnostjo garaže.
Jesensko deževje ter zmrzal utegneta te in prihodnje razpoke še povečati, možno je tudi zamakanje, kot se je to zgodilo v Stožicah, kjer so bila parkirišča kmalu po odprtju garažne hiše obilno zalita z vodo.
V bran platan tudi vrtnarji
Sicer pa je garažna hiša pod Kongresnim trgom vzbujala pomisleke strokovne in laične javnosti vse od načrtovanja in začetka gradnje. Poleg pogostega kritika gradbenih posegov v mestu Mihe Jazbinška je projekt javno kritiziral tudi arhitekt Andrej Prelovšek. Že ob samem začetku gradnje so se oglasili ekologi in zaščitniki kulturne dediščine.
Opozorili so na sušenje spomeniško zaščitenih platan, ki že več desetletij krasijo enega osrednjih ljubljanskih trgov. V njihov bran se je takrat postavil celo nekdanji župan in vrtnar Jože Strgar, ki je potrdil strahove laikov, da bodo po gradnji v neposredni bližini dreves ta samo še životarila ali pa se sušila. Posamezniki so opozarjali še na neprimerno postavitev zračnika, ki je avtomobilske pline odvajal v omenjena drevesa.
Gradnja, ki je zahtevala globoko kopanje, ob tem pa odstranitev številnih ostankov iz časov rimske Emone in kasnejših zgodovinskih obdobij, je menda poškodovala tudi uršulinsko cerkev.
O tem smo pisali, ko so se na nas obrnili predstavniki cerkve in smo si ogledali razpoke ter plombe, ki so jih nanje namestili gradbeni strokovnjaki. Ker je bila cerkev poškodovana že v znamenitem potresu leta 1895, so gradbeniki nekaj časa menda trdili, da razpoke izvirajo iz tistega časa oziroma da je stavba razpokala zaradi prometa, ki se vsak dan odvija mimo nje. Zgodba o pokanju cerkve je nato potihnila.
Kakovost varovalnega zidu bo razgalilo jesensko deževje
Garažno hišo pred vodo varuje betonski zaščitni obod debeline 65 centimetrov, kljub prizadevanjem gradbenikov pa se je med gradnjo v garažah pojavilo nekaj vode. Izvajalci so vse razpoke, kjer je vdirala, menda zatesnili, kako uspešno so bili v resnici, pa se bo pokazalo še pred začetkom zime. Marsikdo se celo sprašuje, kako se bo 17 metrov globoka garaža obnesla ob poplavah, kakršne so prizadele Ljubljano pred letom dni. Takrat je namreč zaradi zamašene meteorne kanalizacije precej ulic, (garažnih) kleti in cestnih podvozov zalila voda.
