Razpoloženje v Mariboru zagotovo ni ksenofobično

Maribor – Policijska preiskava nedavnega dejanja vandalov, ki so na dveh avtomobilih ravnatelja Damirja Orehovca prerezali gume, po nabiralnikih pa raznosili plakat z njegovo sliko in žaljivo vsebino, še ni končana. Vendar nihče ne dvomi, da je bil dogodek povezan s štirimi sirskimi otroki, ki so se vpisali v osnovno šolo Martina Konšaka. »Prepričan sem, da je to dejanje nekaj posameznikov, razpoloženje v Mariboru zagotovo ni ksenofobično, kar potrjujejo tudi številni izrazi podpore, ki jih vsak dan dobivam,« kljub temu meni Orehovec.

Položaj se je za zdaj umiril, morda je bil dogodek po svoje celo dobrodošel, saj smo odkrito spregovorili o tovrstnih ekscesih in jih obsodili, še preden bi lahko dobili večje in bolj nevarne razsežnosti.

Pred šolo stoji policijski avtomobil. Se je zgodil še kakšen incident, je to zgolj preventivni ukrep ali imajo posebno nalogo?

Nobenega novega incidenta ni bilo. Mislim, da so tukaj, ker je eden od očetov, ki ima v to šolo vpisanega otroka, izrekel nekaj prikritih ali potencialnih groženj na moj račun, zato občasno pride policija ob uri, ko se končuje pouk.

Protesti ob teh dogodkih so bili kar ostri, vendar so večinoma prišli iz uradnih krogov, odzval se je predsednik Borut Pahor, čeprav le po twiterju. Je bilo tudi kaj spontanih odzivov podpore meščanov?

Predsednik Pahor me je poklical po telefonu, se zanimal za dogodke in povprašal, ali lahko kako pomaga, tako da se mi zdi njegov odziv primeren. Bolj sem bil začuden nad neodzivnostjo mariborskega župana Andreja Fištravca, ki se je odzval šele ob vprašanjih novinarjev. Glede na to, da sem tudi mestni svetnik, bi lahko reagiral že zaradi tega, pa četudi nisva v skupni koaliciji oziroma sva pogosto na nasprotnih političnih bregovih. Kar zadeva odziv meščanov, sem dobil veliko klicev, pred kratkim so mi izročili tudi pismo podpore, ki ga je podpisalo 240 ljudi.

Da bi dogodke povezali z razpoloženjem v mestu, bi bilo torej pretirano. Je mar v ozadju le nekaj posameznikov?

O tem ne dvomim. Res je čutiti nekaj nelagodja tudi med starši, nekateri so zaskrbljeni, saj lahko v medijih vsak dan spremljamo takšne in drugačne zgodbe iz Evrope in sveta, vendar so to le izjeme, velika večina staršev je vpis sprejela z naklonjenostjo. Ko so, recimo, opazili, da je eden od otrok neprimerno obut za sedanje zimsko vreme, so nemudoma zbrali denar in mu kupili nove čevlje.

Ali štirje otroci iz Sirije vedo, kaj se dogaja?

Ne, tudi njihovih staršev o tem nismo obveščali. Morda sta oče in mama seznanjena z dogodki, vendar nam tega nista omenila. Iz zadeve ne želimo delati prevelikega problema, otroci so se odlično vključili v pouk, tako da je morda najbolje, da jih ne obremenjujemo z nedavnimi dogodki. Sicer pa so bile vse akcije tako in tako uperjene proti meni in zunaj šole, tako da neposredno prizadeti niso bili. Ob prerezanih gumah so neznanci v nabiralnike na okoliških naslovih razdelili tudi približno tisoč letakov z zame žaljivo vsebino, in sicer so me označili za pedofila, kar je seveda ne samo nizkotno in ostudno, ampak tudi popoln nesmisel.

So bili otroci travmatizirani že v Siriji, so bili priča vojnim spopadom?

Kolikor smo dobili informacije z ministrstva za notranje zadeve, ne. Seveda pa zelo velik stres povzročata že begunstvo in privajanje na novo okolje.

Prihajajo iz urbanega ali ruralnega okolja?

Po naših informacijah prihajajo iz 12-milijonskega mesta.

Torej verjetno iz prestolnice Damask?

Možno.

Njihovo obvladovanje slovenščine zadostuje za spremljanje pouka?

Štiri mesece so bili nameščeni v Logatcu, kjer so se naučili osnov jezika, zdaj obiskujejo še dodaten tečaj slovenščine pri nas. Vsak dan imajo tri ure dodatnega jezikovnega tečaja, pomagajo nam prostovoljci iz Slovenske filantropije, tudi njihov oče obiskuje tečaj pri njih, medtem ko je mama menda bolj ali manj doma. To utegne biti problem, tudi pri nekaterih drugih tujcih, denimo tistih s Kosova, so ženske večinoma doma, zato se zaradi težav z jezikom najteže vključijo v družbo.

Glede na to, da so fantje v nižjih razredih, imajo verjetno dovolj časa, da postopoma dohitijo druge učence pri obvladovanju snovi?

V osnovni šoli v Logatcu so jih vpisali v 1., 2., 4. in 6. razred, enako smo na njihovo prigovarjanje storili mi, vendar se zdaj pripravljamo, da jih vpišemo v razrede, ki ustrezajo njihovi kronološki starosti, torej bomo nekatere premestili en razred više. Posvetovali smo se z zavodom za šolstvo in učitelji, ki menijo, da je takšna premestitev optimalna, saj lahko le z vrstniki vzpostavijo pristen stik. Ta sirska družina ima še dve deklici, ki sta vpisani v vrtec, kjer s tem ni bilo nobenih težav, verjetno bosta prej ali slej tudi onidve prišli na našo šolo.

Takšno vandalsko početje je seveda povsem nesprejemljivo; v nasprotju z nekaterimi drugimi državami, kjer so zadnji dve leti sprejeli zelo veliko beguncev, ki so se naselili v getih in so s tem izgubljeni za integracijo, pri nas takšne kritične mase še zdaleč ne dosegamo?

V Sloveniji z nekaj begunci ravnotežje zagotovo ne bo porušeno. Res pa, denimo, na Švedskem že priznavajo, da je bilo storjenih veliko napak, da beguncev in migrantov niso razpršili po vsej državi, temveč so se getoizirali. Lep primer je pri nas romska populacija. V Mariboru je razmeroma veliko Romov, ampak ker niso koncentrirani le na eno mestno četrt, posebnih težav ni, medtem ko je, denimo, na Dolenjskem zgodba precej drugačna. Mislim, da je politika vlade, da begunce namesti na različnih koncih države, zelo smiselna, pogosto je pač za prišleke najbolj nujno, da komunicirajo predvsem z domačini, sicer se le počasi vključijo v družbo.

Očitno je tudi prisotna selektivna ksenofobija, usmerjena predvsem proti beguncem z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, do učencev iz drugih držav ni nobenih zadržkov?

Vsako leto vpišemo od pet do deset učencev iz tujine. Imamo učence iz Kitajske, Ukrajine, zelo veliko jih je iz nekdanjih jugoslovanskih republik, nikoli doslej ni bilo nobenih težav, res pa redna medijska poročila o tem ali onem konfliktu, v katerega so vpleteni muslimani, sprožajo takšne in drugačne reakcije. Še več pa je takšnih, ki menijo, da so za njihov slabi socialni položaj krivi begunci, ki jim država začasno plačuje namestitev, čeprav so ta sredstva neznatna in ne bi ničesar spremenila. Vse skupaj je pač treba pogledati z globalne perspektive, enakomernejša porazdelitev bogastva je nujna, sicer bodo migracije stalnica. Dovolj poveden je že pred kratkim objavljen podatek, da ima osem posameznikov toliko premoženja kot polovica svetovnega prebivalstva.

Slovenci radi pokažemo na nekaj ekscesnih primerov, vendar je pri tem treba tudi izpostaviti, da ima le pet odstotkov svetovne populacije višji standard kot mi?

Zagotovo bi morali biti vsi bolj solidarni, največja odgovornost pa je nedvomno pri najbogatejših.

Instantnih rešitev ni pričakovati, ne nazadnje zaradi enormnega povečevanja prebivalstva. Afrika je imela pred pol stoletja 250 milijonov ljudi, danes jih ima 1,25 milijarde?

To vsekakor je problem, prave rešitve ne vidim oziroma so vse bolj ali manj nerealne ali kar utopične. Ne preostane nam drugega, kot da poskušamo reševati majhne probleme in stiske posameznika, ki nas zaprosi za pomoč.

Ste tudi član SMC. Slovenija je doslej ugodila le neznatnemu odstotku prošenj za azil, vlada je pred kratkim predstavila nov zakon o tujcih, ki je bil sprejet s številnimi kritikami, tudi ograja na meji s Hrvaško se ne sklada z vašimi prepričanji?

Veliko stvari, ki se dogajajo, je v nasprotju z mojimi osebnimi pogledi. Novega zakona o tujcih podrobno ne poznam, zato ga težko komentiram, postopki za odobritev azila so verjetno res prepočasni in preveč selektivni, osebno se tudi ne strinjam z namestitvijo ograje. Po drugi strani pa se zavedam, da lahko za begunce ustrezno poskrbimo le, če prihajajo v državo organizirano, in ne stihijsko. Dogodki pred poldrugim letom so bili nedvomno kaotični, ograja se mi zdi predvsem signal vsem tistim, ki se podajajo na tako imenovano balkansko pot, da zadeve niso več tako preproste kot nekoč in naj ne prihajajo.